A trow di wan sma no trow — Wan okasi foe dini sondro foe sani poeroe joe prakseri
„[Dati] wani taki foe dini Masra doronomo sondro foe sani poeroe oen prakseri.” — 1 KORENTESMA 7:35.
1. Sortoe njoensoe foe den kresten na Korente di ben skreki Paulus, a ben kisi?
NA APOSTEL Paulus ben broko en ede nanga en kresten brada na Korente, Grikikondre. So wan feifi jari na fesi, a ben seti a gemeente na ini a goedoe foto dati di sma ben sabi foe a hoeroedoe foe en. Now di a ben de na Efeise, na Pikin Asia, wan sani foe 55 G.T., a ben kisi njoensoe foe Korente di ben skreki en, taki pratifasi ben de foe di sma ben tron bakaman foe libisma èn taki den ben froedrage wan toemoesi ogri kefal foe hoeroedoe. Boiti dati, Paulus ben kisi wan brifi foe den kresten na Korente di ben aksi rai tapoe a kontren foe seks demakandra, a tan di wan sma e tan sondro foe trow, a trowlibi, brokotrow, nanga a trow di wan sma e trow baka.
2. Fa a hoeroedoe di sma ben doe na heri Korente, ben abi krakti na tapoe den kresten na ini a foto dati, soleki fa a sori?
2 Takroe hoeroedoe ben de wan sani di sma ben doe na heri Korente, èn na toe fasi a ben sori foe abi krakti na tapoe a gemeente drape. Son kresten ben gi densrefi abra na a loesoe fasi tapoe a kontren foe boen gwenti nanga wet èn den ben froedrage hoeroedoe (1 Korentesma 5:1; 6:15-17). Soleki fa a sori, dan foe di trawan ben wani doe wan sani na tapoe den grofoe sekslostoe foe sma di ben de na alape ini a foto, meki den ben go toemoesi fara foe gi leki rai taki sma no ben mag abi no wan enkri seks demakandra, srefi den trowpaar. — 1 Korentesma 7:5.
3. Foe sortoe tori Paulus ben taki fosi na ini en fosi brifi gi den Korentesma?
3 Na ini a langa brifi di Paulus ben skrifi gi den Korentesma, a ben taki fosi foe a problema foe pratifasi (1 Korentesma, kapitel 1-4). A ben froemane den foe loekoe boen taki den no ben o waka na libisma baka, san kan tjari soso ogri pratifasi kon. Den moesoe de wán, leki „kompe wrokoman” foe Gado. Baka dati a ben gi den spesroetoe leri fa foe hori a gemeente krin na moreel sei (Kapitel 5, 6). Baka dati na apostel ben taki foe a brifi foe den.
Rikomanderi foe sma no trow
4. San Paulus ben abi na prakseri di a ben taki dati „a boen gi wan man foe no fasi wan oema”?
4 A ben bigin: „Foe den sani now foe san oenoe ben skrifi, a boen gi wan man foe no fasi wan oema” (1 Korentesma 7:1). Den wortoe „foe no fasi wan oema” wani taki dja, taki wan man moesoe loekoe boen foe no abi skin kontakti nanga wan oema foe satisferi seks lostoe. Foe di Paulus ben kroetoe hoeroedoe kaba, meki a ben taki now foe seks demakandra na ini a trowlibi. Foe dati ede, Paulus ben gi sma a rai now foe no trow. (1 Korentesma 6:9, 16, 18; teki gersi Genesis 20:6; Odo 6:29.) Pikinso moro fara a ben skrifi: „Now mi e taigi den sma di no trow èn den weduwe, taki a boen gi den te den e tan neleki fa mi de” (1 Korentesma 7:8). Paulus no ben trow, kande a ben de wan man di en wefi dede kaba. — 1 Korentesma 9:5.
5, 6. (a) Foe san ede a de krin taki Paulus no ben gi leki rai taki sma moesoe libi leki wan moniki? (b) Foe san ede Paulus ben gi a rai foe tan sondro foe trow?
5 Kande den kresten na Korente ben kon sabi wan sani foe a Griki filosofia, foe san son groepoe leriman ben prèise a libi di sma e libi leki wan asceetsma dorodoro, noso leki sma di no ben moesoe denki èn doe den eigi afersi moro. Na foe dati ede kande taki den Korentesma ben aksi Paulus efoe a ben sa „boen” gi kresten foe tan fara foe ibri seks demakandra? A piki foe Paulus no ben abi sani foe a Griki filosofia na ini (Kolosesma 2:8). Tra fasi leki den katolik theoloog, na no wan presi a ben gi leki rai taki sma moesoe tan sondro foe trow èn libi leki wan asceetsma na ini wan pater-oso noso oso pe den non e tan, neleki sma di no trow ben de santa na wan spesroetoe fasi èn taki nanga a fasi fa den ben libi èn den begi foe den, densrefi ben kan jepi taki den kisi froeloesoe.
6 Paulus ben gi leki rai taki sma no moesoe trow „foe di a nowtoe de nanga wi” (1 Korentesma 7:26). A ben sa kan sori go na den moeilek ten di kresten ben abi, di a trowlibi ben sa kan meki moro hebi (1 Korentesma 7:28). A rai di a ben gi kresten di no ben trow, ben de: „A boen gi den te den e tan neleki fa mi de.” Mansma di a wefi foe den dede kaba, a ben taigi: „Joe no tai na wan wefi? No soekoe wan wefi moro.” Foe wan kresten weduwe a ben skrifi: „A moro kolokoe, efoe a tan leki fa a de, soleki fa mi e denki. Mi e denki troetroe taki mi abi a jeje foe Gado toe.” — 1 Korentesma 7:8, 27, 40.
No e dwengi sma foe no trow
7, 8. San e sori taki Paulus no ben dwengi no wan kresten foe no trow?
7 Sondro tweifri, a santa jeje foe Jehovah ben tiri Paulus, di Paulus ben gi a rai disi. Na ini en heri takimakandra foe a tan di wan sma e tan sondro foe trow èn foe a trowlibi, joe kan si balansi èn a dwengi di wan sma man dwengi ensrefi. A no e taki dati a de wan sani foe a de di wan sma de getrow noso no de getrow. Na presi foe dati, a de wan sani di wan sma srefi e bosroiti taki a wani, ala di a e gi rai na den sma di man tan sondro seks demakandra, foe den no trow.
8 Wantewante baka di a ben taki dati „a boen gi wan man foe no fasi wan oema”, Paulus ben taki toe: „Tokoe, foe di someni hoeroedoe de, meki ibri man moesoe abi en eigi wefi èn ibri oema en eigi masra” (1 Korentesma 7:1, 2). Baka di a ben gi sma di no trow èn weduwe a rai foe „tan neleki fa mi de”, dan esi-esi a ben taki moro fara: „Ma efoe den no man dwengi densrefi, dan meki den trow, bika a moro betre foe trow leki foe bron foe seks lostoe ede” (1 Korentesma 7:8, 9). Ete wan leisi a rai di a ben gi mansma di a wefi foe den dede kaba, ben de: „No soekoe wan wefi moro. Ma awinsi joe ben sa trow, dan joe no ben o doe wan sondoe” (1 Korentesma 7:27, 28). A balansi rai disi e sori taki wan sma abi a fri foe teki bosroiti gi ensrefi.
9. Fa a trowlibi èn a trow di wan sma no trow, na presenti foe Gado, soleki fa Jesus nanga Paulus ben taki?
9 Paulus ben sori taki a trowlibi èn a trow di wan sma no trow, na presenti foe Gado. „Mi ben winsi taki ala sma ben de leki fa mi de. Ma tokoe, ibriwan sma abi en eigi presenti foe Gado, a wán na a fasi disi, a trawan na a fasi dati” (1 Korentesma 7:7). Sondro tweifri a ben abi na prakseri san Jesus ben taki. Baka di Jesus ben taki dati a trowlibi ben kon foe Gado, dan a ben sori taki te wan sma de klariklari foe no trow foe di a wani dini Kownoekondre afersi, dan dati na wan spesroetoe presenti: „A no ala sma e meki presi gi a wortoe disi, ma soso den wan di abi a presenti. Bika joe abi eunuch di ben gebore so foe sensi den komoto na den mama bere, èn joe abi eunuch di sma ben meki kon tron eunuch, èn joe abi eunuch di meki densrefi kon tron eunuch foe a boen foe a kownoekondre foe hemel. Meki a sma di kan meki presi gi disi, meki presi gi disi.” — Mateus 19:4-6, 11, 12.
Meki presi gi a presenti foe a trow di wan sma no trow
10. Fa wan sma kan „meki presi” gi a presenti foe de sondro foe trow?
10 Di Jesus nanga Paulus ben taki dati a trow di wan sma no trow, na wan „presenti”, dan no wan foe den ben taki dati a de wan wondroe presenti di soso wan toe sma nomo abi. Jesus ben taki dati „a no ala sma e meki presi” gi a presenti dati, èn a ben froemane den sma di kan doe disi foe „meki presi gi disi”, wan sani di Paulus nanga Jesus ben doe. A troe, taki Paulus ben skrifi: „A moro betre foe trow leki foe bron foe sekslostoe ede”, ma a ben taki foe den sma di „no man dwengi densrefi” (1 Korentesma 7:9). Na ini san Paulus ben skrifi kaba, a ben sori taki kresten kan loekoe boen foe no kon de fajafaja foe sekslostoe ede (Galasiasma 5:16, 22-24). Te wi e waka na ini jeje, dan disi wani taki dati wi e meki a jeje foe Jehovah e tiri wi na ini ala san wi e doe. Jongoe kresten kan doe disi? Ija, efoe a e hori ensrefi finifini na a Wortoe foe Jehovah. A psalm singiman ben skrifi: „Fa wan jonkoeman [noso oema] kan krin en pasi? Foe di a de na ai akroederi a wortoe foe joe.” — Psalm 119:9.
11. San a wani taki foe ’waka akroederi a jeje’?
11 Disi wani taki toe, dati wi moesoe kibri wisrefi gi a fri denki di e kon pikinso pikinso na wi nanga den foeroe telefisi programa, kino, tijdschrift artikel, boekoe, nanga wortoe foe singi. Den sortoe denki dati e poti spesroetoe prakseri na tapoe a skin. Wan jongoe kresten man noso oema, di wani meki presi gi a fasi foe de sondro foe trow, no moesoe ’waka akroederi den lostoe foe a skin, ma akroederi a jeje. Bika den sma di de akroederi den lostoe foe a skin, e poti den prakseri na den sani foe den lostoe foe a skin, ma den sma di de akroederi a jeje, [e poti den prakseri] na den sani foe a jeje” (Romesma 8:4, 5). Den sani foe a jeje de regtfardiki, den de krin, den de foe lobi, den de boen. A ben sa boen efoe kresten, jongoewan nanga owroewan, e „tan doe den sani disi”. — Filipisma 4:8, 9.
12. San moro foeroe abi foe doe nanga a meki di wan sma e meki presi gi a presenti foe de sondro foe trow?
12 Te wan sma e meki presi gi a presenti foe no trow, dan moro foeroe disi wani taki dati a e poti a marki dati gi ensrefi èn e begi Jehovah foe jepi en foe doro a marki dati (Filipisma 4:6, 7). Paulus ben skrifi: „Efoe wan sma e tanapoe kánkan ini en ati, èn a no e firi a nowtoe, ma a abi makti tapoe en eigi wani èn ben teki a bosroiti na ini en eigi ati, foe kibri en eigi njoenwenke-fasi, dan a sa doe boen. Ma a sma di so srefi e gi en njoenwenke-fasi ini a trowlibi, e doe boen, ma a sma di no e gi en njoenwenke-fasi ini trowlibi, sa doe moro boen.” — 1 Korentesma 7:37, 38.
A trow di wan sma no trow nanga wan marki na prakseri
13, 14. (a) Na sortoe fasi na apostel Paulus ben teki kresten di no trow èn kresten di trow, gersi makandra? (b) Fa nomo, wan kresten di no trow kan „doe moro boen” leki den wan di trow?
13 A trow srefi di wan sma no trow, a no wan sani di de foe prèise. Dan na sortoe fasi a kan de „moro boen”? Troetroe disi abi foe doe nanga a fasi fa wan sma e gebroiki a fri di a abi foe no trow. Paulus ben skrifi: „Ija, mi no wani, taki oenoe abi broko-ede. A man di no trow e broko en ede nanga den sani foe Masra, fa a kan kisi a boen-ati foe Masra. Ma a man di trow e broko en ede nanga den sani di de foe grontapoe, fa a kan kisi a boen-ati foe en wefi, èn a prati. Moro fara, na oema di no trow, nanga a njoenwenke toe, e broko en ede nanga den sani di de foe Masra, so taki a kan de santa na ini en skin èn na ini en jeje. Ma na oema di trow e broko en ede nanga den sani di de foe grontapoe, fa a kan kisi a boen-ati foe en masra. Ma disi mi e taigi oenoe foe oen eigi boen ede, no foe di mi wani seti wan trapoe gi oenoe, ma taki mi wani boeweigi oenoe foe doe san boen èn foe doe san a wani taki foe dini Masra doronomo sondro foe sani poeroe oen prakseri.” — 1 Korentesma 7:32-35.
14 Wan kresten di no trow èn di e gebroiki a fasi dati foe feti na baka marki, pe a e prakseri ensrefi nomo, no e doe en „moro boen” leki kresten di trow. A e tan sondro foe trow, no „foe a boen foe a kownoekondre”, ma foe persoonlijk reide ede (Mateus 19:12). A man noso oema di no trow moesoe „broko en ede nanga den sani foe Masra”, a moesoe broko en ede foe „kisi a boen-ati foe Masra”, èn „a moesoe dini Masra doronomo sondro foe sani poeroe [en] prakseri.” Disi wani taki dati a moesoe poti ala en prakseri na tapoe a dini foe Jehovah nanga Jesus Krestes. Soso te kresten man nanga oema di no trow e doe disi, dan den e doe en „moro boen” leki kresten di trow.
Dini sondro foe sani poeroe joe prakseri
15. San na a moro prenspari sani di Paulus ben taki na ini 1 Korentesma kapitel 7?
15 Ala san Paulus ben taki na ini a kapitel disi, na disi: Ala di trowlibi na wan reti sani èn, na ini son situwâsi, a de wan boen sani gi son sma, tokoe tweifri no de taki a trow di wan sma no trow, e tjari wini kon gi a kresten man noso oema di wani dini Jehovah sondro foe foeroe sani poeroe en prakseri. Ala di a sma di trow „prati”, a kresten di no trow, fri foe poti en prakseri spesroetoe na tapoe „den sani foe Masra”.
16, 17. Fa wan kresten di no trow kan poti moro prakseri na tapoe „den sani foe Masra”?
16 San na den sani foe Masra di wan kresten di no trow kan poti prakseri na tapoe na wan moro fri fasi leki sma di trow? Na wan tra okasi, Jesus ben taki foe „den sani di de foe Gado” — sani di wan kresten no kan gi caesar (Mateus 22:21). Den sani disi moro foeroe abi foe doe nanga wan kresten libi, anbegi, nanga diniwroko. — Mateus 4:10; Romesma 14:8; 2 Korentesma 2:17; 3:5, 6; 4:1.
17 Nofo tron, sma di no trow de moro fri foe gi ten na a diniwroko foe Jehovah, san kan de wan boen sani gi a jejefasi foe den èn a ten di den kan gebroiki ini a diniwroko foe den. Den kan gi moro ten na persoonlijk studie nanga a prakseri di den e prakseri dipi foe sani. Nofo tron, kresten di no trow kan fiti a leisi di den e leisi bijbel moro makriki na a schema foe den leki den wan di trow. Kande den e sreka densrefi moro betre gi konmakandra nanga a velddienst. Ala den sani disi de foe ”den eigi boen ede”. — 1 Korentesma 7:35.
18. Fa foeroe brada di no trow, kan sori taki den wani dini Jehovah „sondro foe sani poeroe [den] prakseri”?
18 Foeroe brada di no trow èn di e dini kaba leki dinari ini a diniwroko, de fri foe taigi Jehovah: „Dja mi de! Seni mi” (Jesaja 6:8). Den kan aksi foe go na a Bedinari Skoro, di de spesroetoe gi dinari ini a diniwroko nanga owroeman di no trow èn di fri foe dini pe a nowtoe de moro bigi. Srefi brada di no fri foe gowe libi a gemeente foe den kan gi densrefi foe dini den brada nanga sisa foe den leki dinari ini a diniwroko noso owroeman. — Filipisma 2:20-23.
19. Fa foeroe sisa di no trow e kisi blesi, èn san na wán fasi fa den kan de wan blesi gi den gemeente?
19 Sisa di no trow, èn di no abi wan libisma leki edeman foe aksi en rai èn foe poti froetrow na en tapoe, moro foeroe sa wani ’trowe den hebi na tapoe Jehovah’ kande (Psalm 55:22; 1 Korentesma 11:3). Disi de spesroetoe prenspari gi sisa di no trow foe di den lobi Jehovah. Efoe den e trow baka wan pisi ten, dan dati ben sa de „soso ini Masra”, dati wani taki, soso nanga wan sma di gi ensrefi abra na Jehovah (1 Korentesma 7:39). Owroeman breiti foe abi sisa di no trow na ini den gemeente; foeroe tron den sisa disi e fisiti èn e jepi den siki sma nanga den owroe sma. Disi e tjari kolokoe kon gi ala sma di de ini a tori. — Tori foe den Apostel 20:35.
20. Fa foeroe kresten e sori taki den e „dini Masra doronomo sondro foe sani poeroe [den] prakseri”?
20 Foeroe jongoe kresten seti den afersi foe den so, taki den e „dini Masra doronomo sondro foe sani poeroe [den] prakseri” (1 Korentesma 7:35). Den e dini Jehovah leki foeroeten pionier bedinari, zendeling, noso na wan foe den bijkantoro foe a Waktitoren Genootschap. Èn den de troetroe wan kolokoe groepoe! Fa a e gi kowroe-ati foe de nanga den! Ija, na ini na ai foe Jehovah èn na ini na ai foe Jesus, den de „neleki dow dropoe”. — Psalm 110:3.
No meki wan pramisi foe tan ala ten sondro foe trow
21. (a) Foe san ede a de krin taki Paulus no ben gi sma deki-ati foe meki wan pramisi foe tan sondro foe trow? (b) San a ben abi na prakseri di a ben taki foe a „pasa [di wan sma pasa] a bromki foe en jongoe jari”?
21 Wan prenspari penti na ini a rai foe Paulus, na taki kresten ben sa doe „boen” te den ben o meki presi na ini den libi gi a fasi foe de sondro foe trow (1 Korentesma 7:1, 8, 26, 37). Ma na no wan fasi a e gi den wan kari foe meki wan pramisi foe tan sondro foe trow. Na presi foe dati, a ben skrifi: „Efoe wan sma denki taki a e tjari ensrefi na wan fasi di no fiti ini a tori foe en njoenwenke-fasi, efoe a pasa a bromki foe en jongoe jari, èn disi na a fasi fa a moesoe pasa, dan meki a doe san a wani; a no e sondoe. Meki den trow” (1 Korentesma 7:36). A wán Griki wortoe (hy·peʹra·kmos) di den ben vertaal nanga „pasa a bromki foe en jongoe jari” troetroe wani taki „pasa a moro hei penti” èn a e sori go na a pasa di wan sma e pasa a heimarki foe en sekslostoe. So boen, den wan di de foeroe jari kaba leki sma di no trow èn di te foe kaba firi taki den moesoe trow, abi ala fri foe trow nanga wan kompe bribiman. — 2 Korentesma 6:14.
22. Foe san ede a abi wini gi wan kresten tapoe ala kontren, te a no e trow toemoesi jongoe?
22 Den jari di wan jongoe kresten e gebroiki foe dini Jehovah sondro foe sani poeroe en prakseri, na wan ten di a gebroiki na wan koni fasi. Den jari dati e gi en na okasi foe kisi boen koni, ondrofeni, nanga inzicht (Odo 1:3, 4). Wan sma di no trow foe a boen foe a Kownoekondre de ini wan moro betre posisi baka ten, efoe a e bosroiti foe teki den frantiwortoe foe a trowlibi èn kande foe de wan papa noso mama.
23. Foe sortoe sani wan toe sma di abi na prakseri foe trow, ben sa kan denki, ma sortoe aksi wi sa go loekoe na ini den tra artikel?
23 Son kresten di gebroiki foeroe jari foe dini Jehovah foeroeten leki wan sma di no trow, e loekoe boen te den e bosroiti soema sa de a trowpatna foe den, foe di den e hori na prakseri taki den wani go doro na ini wán noso tra fasi foe a foeroeten diniwroko. Troetroe disi na wan sani di de foe prèise. Son sma ben sa kan wani trow srefi nanga a prakseri taki den no wani taki a trowlibi e kon na mindri a diniwroko foe den kwetikweti. Ma wan kresten di trow, moesoe firi fri foe poti ala en prakseri na tapoe en diniwroko gi Jehovah, na a srefi fasi leki di a no ben trow? Wi sa loekoe na aksi disi na ini den tra artikel.
Foe loekoe sani sjatoe baka
◻ Foe san ede na apostel Paulus ben firi taki a ben de fanowdoe foe skrifi go na a gemeente na Korente?
◻ Foe san ede wi sabi taki Paulus no ben gi leki rai taki wan sma moesoe libi leki wan moniki?
◻ Fa wan sma kan „meki presi” gi a fasi foe de sondro foe trow?
◻ Fa sisa di no trow kan kisi wini foe di den no trow?
◻ Na sortoe fasi, brada di no trow kan meki boen gebroiki foe a fri di den abi foe dini Jehovah „sondro foe sani poeroe [den] prakseri”?