Waktitoren LIBRARY TAPU INTERNET
Waktitoren
LIBRARY TAPU INTERNET
Sranantongo
  • BIJBEL
  • BUKU
  • KONMAKANDRA
  • w97 1/6 blz. 24-27
  • Swakifasi foe libisma e gi glori na a makti foe Jehovah

Felem no de na a pisi disi.

Sorry, wan sani no go bun di wi pruberi fu drai a felem.

  • Swakifasi foe libisma e gi glori na a makti foe Jehovah
  • A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 1997
  • Edeprakseri
  • A srefi sortu tori
  • Kakafoetoe gi tesi
  • Kakafoetoe gi onvolmaaktifasi
  • A krakti foe go preiki
  • Fa fu kakafutu gi problema di de leki „wan maka na ini a skin”
    A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 2002
  • Joe abi „wan maka na ini a skin”?
    Wi Kownukondre diniwroko 1998
  • A „maka” na ini Paulus skin
    Wi Kresten libi nanga a preikiwroko—Studie-buku—2019
  • Wi swaki, ma wi tranga
    A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 2008
Moro sani
A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 1997
w97 1/6 blz. 24-27

Swakifasi foe libisma e gi glori na a makti foe Jehovah

„Ala sma ben prakseri taki mi ben de wan kolokoe èn prisiri foeroeten dinari. Ala ten mi ben de a sma di ben e jepi tra sma nanga den problema foe den. Ma na a srefi ten, mi ben e firi taki mi no ben abi libi na ini mi skin. Takroe prakseri èn bigi broko-ede ben abi wan takroe krakti na mi tapoe. Mi ben bigin firi taki mi no ben wan de nanga sma. Mi ben wani nomo foe tan na oso na tapoe bedi. Foeroe moen langa mi ben begi Jehovah foe meki mi dede.” — Vanessa.

SOLEKI na ini a kefal di kari na tapoesei, wi kan froewakti taki son tron den foetoeboi foe Jehovah sa firi den bakapisi foe a libi di den e libi na ini den ’moeilek ten di tranga foe pasa’ (2 Timoteus 3:1). Kande son sma kon lasi-ati srefi (Filipisma 2:25-27). Te a e tan moro langa, dan a lasi di wi lasi-ati, kan poeroe a krakti foe wi, bika bijbel e taki: „Joe sori taki joe lasi-ati na tapoe a dei foe banawtoe? A krakti foe joe sa de pikinso nomo” (Odo 24:10). Ija, te wi lasi-ati, wi abi krakti fanowdoe — kande srefi san na apostel Paulus ben kari a „krakti di e pasa san de normaal”. — 2 Korentesma 4:7.

Jehovah Gado na a fonten foe krakti di no abi kaba. Disi de krin foe si te wi e ondrosoekoe a kriatoeroe foe en (Romesma 1:20). Loekoe a son foe eksempre. Grontapoe e fanga doronomo 240 triljoen elektrische paardekracht foe a son. Tokoe a nomroe disi de pikinmoro afoe foe di foe wán miljard nomo foe a krakti di a son e gi. Èn a son pikin te joe teki en gersi den stari di wi sabi leki superreuzen. Wán foe den disi na Rigel, wan stari na ini na Orion stari sistema di bigi 50 tron moro leki wi son èn di e gi 150.000 tron moro krakti leki wi son!

A Kriaman srefi foe den sortoe stroomfabrik disi na ini hemel, moesoe abi „dinamik krakti pasa marki” (Jesaja 40:26; Psalm 8:3, 4). Ija, a profeiti Jesaja ben taki dati Jehovah „no e weri noso en skin no e kon hebi”. Èn Gado wani prati en krakti nanga ibri sma di, bika foe den swakifasi foe libisma, e firi taki den e kon weri (Jesaja 40:28, 29). A fasi fa a e doe disi de foe si na ini a kefal foe a kresten apostel Paulus.

Kakafoetoe gi tesi

Paulus ben froeteri den Korentesma foe wan problema di a ben moesoe froedrage. A ben kari en „wan maka na ini a skin” (2 Korentesma 12:7). A „maka” disi ben kan de wan gosontoe problema, kande a si di a no ben man si boen (Galasiasma 4:15; 6:11). Noso kande Paulus ben e taki foe falsi apostel èn tra sma di ben tjari broeja kon èn di ben tjalensi a de di a de wan apostel èn a wroko foe en (2 Korentesma 11:5, 6, 12-15; Galasiasma 1:6-9; 5:12). Awansi san a ben de, a „maka [disi] na ini a skin” ben gi Paulus bigi banawtoe, èn a ben begi doronomo taki Jehovah ben sa poeroe a maka. — 2 Korentesma 12:8.

Ma Jehovah no ben doe san Paulus ben aksi. Na presi foe dati, a ben taigi Paulus: „A no-froedini boen-atifasi foe mi nofo gi joe” (2 Korentesma 12:9). San Jehovah ben wani taki nanga disi? We, te wi e prakseri a fasi fa Paulus ben froefolgoe kresten fosi, dan a ben de soso nanga jepi foe no-froedini boen-atifasi taki a ben kan abi wan matifasi nanga Gado srefi— lâs tân foe dini leki wan apostel!a (Teki gersi Sakaria 2:8; Openbaring 16:5, 6.) Kande Jehovah ben e taigi Paulus taki a grani di a ben abi leki wan disipel, ben „nofo”. A grani disi no ben sa poeroe den persoonlijk problema na ini a libi nanga wan wondroe. Soleki fa a de troetroe, wan toe problema ben sa kan kon srefi leki wan bakapisi foe moro frantiwortoe di wan sma kisi (2 Korentesma 11:24-27; 2 Timoteus 3:12). Awansi fa, Paulus ben sa moesoe froedrage a „maka na ini a skin” foe en.

Ma a no de so srefisrefi taki Jehovah ben libi Paulus na wan ogri-ati fasi. Na presi foe dati, a ben taigi en: „A krakti foe mi e kon volmaakti na ini swakifasi” (2 Korentesma 12:9). Ija, na wan lobi fasi Jehovah ben sa gi Paulus a krakti foe man kakafoetoe gi a situwâsi foe en. Na so wan fasi, a „maka na ini a skin” foe Paulus, ben kon tron wan praktis lès gi en. A ben leri en foe froetrow tapoe a krakti foe Jehovah na presi na tapoe en eigi krakti. Soleki fa a sori, Paulus ben leri a lès disi heri boen, bika wan toe jari na baka, a ben skrifi den Filipisma: „Mi leri, na ini awansi sortoe situwâsi mi de, foe de tevrede nanga san mi abi. Gi ala sani mi abi a tranga foe en di e gi mi krakti.” — Filipisma 4:11, 13.

Fa a de nanga joe? Joe e pina na ondro wan sortoe „maka na ini a skin”, kande wan siki noso wan omstandigheid na ini a libi di e gi joe foeroe broko-ede? Efoe dati de so, hori deki-ati. Ala di kande Jehovah no o poeroe a problema na wan wondroe fasi, tokoe a kan gi joe a koni nanga a krakti foe kakafoetoe gi a problema ala di joe e tan go doro foe poti Kownoekondre afersi na tapoe a fosi presi na ini joe libi. — Mateus 6:33.

Efoe siki noso na owroe di joe e kon moro owroe, e gens joe foe doe so foeroe leki joe ben sa wani na ini a kresten wroko, no lasi-ati. Na presi foe si a tesi foe joe leki sani di e tapoe a diniwroko foe joe gi Jehovah, si dati leki wan okasi foe froetrow moro na tapoe en. Hori so srefi na prakseri, taki a waarde foe wan kresten e marki, no nanga o foeroe a e doe na ini a wroko, ma nanga a bribi foe en èn a dipi foe en lobi. (Teki gersi Markus 12:41-44.) Foe lobi Jehovah nanga joe heri sili wani taki dati joe e dini en na a moro boen fasi fa joesrefi man — no na a fasi fa wan tra sma man. — Mateus 22:37; Galasiasma 6:4, 5.

Efoe joe „maka na ini a skin” abi foe doe nanga wan omstandigheid na ini joe libi di e gi joe banawtoe, soleki a dede foe wan lobiwan, dan waka na baka a froemane foe bijbel: „Trowe joe hebi na tapoe Jehovah srefi, èn ensrefi sa horibaka gi joe. Noiti a sa meki taki a regtfardikiwan e degedege” (Psalm 55:22). Wan kresten oema di nen Sylvia, ben doe disi. Na ini wan pisi ten foe wan toe jari nomo, a ben lasi en masra na ini dede baka di den ben trow 50 jari èn so srefi neigi tra famiriman — so srefi toe jongoe granpikin. „Efoe Jehovah no ben de”, Sylvia e taki, „dan mi ben sa sari pasa marki. Ma mi e feni foeroe trowstoe na ini begi. Mi abi wan doronomo takimakandra nanga Jehovah. Mi sabi taki a e gi mi a krakti foe horidoro.”

A e gi foeroe froetrow foe sabi taki „a Gado foe ala trowstoe” kan gi den sma di e firi sari, a krakti foe horidoro! (2 Korentesma 1:3; 1 Tesalonikasma 4:13) Te wi e froestan a sani disi, dan wi kan froestan a fasi fa Paulus ben prakseri te foe kaba foe na afersi. A ben skrifi: „Mi abi prisiri na ini swakifasi, kosikosi, nowtoe, froefolgoe nanga problema, gi Krestes. Bika te mi swaki, dan mi tranga.” — 2 Korentesma 12:10.

Kakafoetoe gi onvolmaaktifasi

Wi alamala kisi onvolmaaktifasi foe wi fosi libisma papa nanga mama (Romesma 5:12). Leki wan bakapisi foe dati, wi de na ini wan feti teige den lostoe foe a sondoe skin. A kan broko wi saka srefisrefi foe kon sabi taki den eigifasi foe „na owroe persoonlijkheid” abi wan moro tranga krakti na wi tapoe, moro leki fa ben wi prakseri! (Efeisesma 4:22-24). Na den momenti dati wi e firi kande leki fa na apostel Paulus ben firi, di ben skrifi: „Mi e prisiri troetroe foe a wet foe Gado akroederi a sma di mi de na inisei, ma na ini den memre foe mi skin mi e si wan tra wet e feti nanga a wet foe mi froestan èn di e tjari mi go na ini katibo foe a wet foe a sondoe di de na ini den memre foe mi skin.” — Romesma 7:22, 23.

Na a momenti disi so srefi wi kan gebroiki a krakti di e kon foe Jehovah boen. Te joe e feti nanga wan persoonlijk swakifasi di joe abi, noiti tapoe foe go na en na ini begi, èn soekoe serjoesoe a pardon foe en, awansi ofoeroe leisi joe abi foe go na en gi a srefi problema. Bika foe a no-froedini boen-atifasi foe en, meki Jehovah, di „e ondrosoekoe den ati” èn di kan si o opregti joe de, sa gi joe wan krin konsensi (Odo 21:2). Nanga jepi foe en santa jeje, Jehovah kan gi joe a krakti foe feti baka teige den swakifasi foe a skin. — Lukas 11:13.

Wi abi krakti foe Jehovah fanowdoe toe te wi abi foe doe nanga den onvolmaaktifasi foe tra sma. Foe eksempre, wan kompe kresten kan taki nanga wi „sondro foe prakseri leki den djoekoe foe wan feti-owroe” (Odo 12:18). Disi ben kan hati wi srefisrefi, spesroetoe efoe a e kon foe wan sma foe soema wi e denki taki a ben sa moesoe sabi taki dati no boen. Wi ben sa kan feni en wan kefalek froeferi sani. Son sma gebroiki srefi a fasi disi fa sma e sondoe teige den, leki wan reide foe gowe libi Jehovah — a moro bigi fowtoe di den ben kan meki!

Ma wan balansi fasi foe denki sa jepi wi foe si den swakifasi foe tra sma na a joisti fasi. Wi no man froewakti volmaaktifasi foe onvolmaakti libisma. „No wan sma no de di no e sondoe”, na so a koniman Salomo e memre wi (1 Kownoe 8:46). Arthur, wan salfoe kresten di ben dini Jehovah loyaal gi so wan seibitenti jari langa, ben taki: „Den swakifasi na ini kompe foetoeboi e gi wi wan okasi foe sori wi soifri retifasi, foe di a e tesi den firi di wi abi. Efoe wi e gi pasi meki den sani di libisma e taki noso e doe, e gens a dini di wi e dini Jehovah, dan wi e dini libisma. Boiti dati, a moesoe de so, taki den brada foe wi lobi Jehovah toe. Efoe wi e soekoe den boen eigifasi na ini den, dan heri-esi wi sa si taki tokoe den no takroe so.”

A krakti foe go preiki

Bifo a ben opo go na hemel, Jesus ben taigi den disipel foe en: „Oenoe sa kisi krakti te a santa jeje e kon na oen tapoe, èn oenoe sa de kotoigi foe mi na Jerusalem èn na heri Judea nanga Samaria èn te na a moro farawe pisi foe grontapoe.” — Tori foe den Apostel 1:8.

Soleki fa Jesus ben taki, Jehovah Kotoigi na ini 233 kondre na heri grontapoe, e doe a wroko disi now. Leki groepoe, den gebroiki moro leki wán miljard joeroe ibri jari foe jepi tra sma foe kon kisi sabi foe Jehovah. A no makriki ala ten foe doe a wroko disi. Na ini son kondre, a Kownoekondre preikiwroko tapoe, noso no mag doe. Prakseri toe soema e doe a wroko — swaki, onvolmaakti sma, èn ibriwan foe den abi den eigi problema nanga sorgoe. Ma tokoe a wroko e go doro, èn leki wan bakapisi foe dati, na ini den dri jari di pasa, moro leki wán miljoen sma gi den libi abra na Jehovah èn leki wan simbôl gi dati, den teki dopoe na ini watra (Mateus 28:18-20). Foe troe, a wroko disi e doe soso nanga a krakti foe Gado. Jehovah ben taki nanga jepi foe a profeiti Sakaria: „No nanga jepi foe wan sroedati legre, no nanga krakti, ma nanga jepi foe mi jeje.” — Sakaria 4:6.

Efoe joe na wan preikiman foe a boen njoensoe, dan joe abi wan prati — awansi o pikin a gersi — na ini a bigi sani dati di e doe. Awansi sortoe „maka” joe moesoe tjari, joe kan de seiker taki Jehovah no sa frigiti „a wroko foe oenoe èn a lobi di oenoe ben sori gi a nen foe en” (Hebrewsma 6:10). So boen, go doro foe froetrow na tapoe a Fonten foe ala dinamis krakti foe kisi jepi. Hori na prakseri, soso nanga a krakti foe Jehovah wi man horidoro; a krakti foe en e kon volmaakti na ini den swakifasi foe wi.

[Foetoewortoe]

a A no de foe taki, dati foe di „den alamala sondoe èn no e doro a glori foe Gado”, meki a de wan boeweisi foe a sari-atifasi foe Gado taki iniwan sma kan abi wan matifasi nanga En srefi. — Romesma 3:23.

[Prenki na tapoe bladzijde 26]

A preikiwroko e doe soso nanga a krakti foe Jehovah

    Sranantongo buku (1978-2025)
    Log Out
    Log In
    • Sranantongo
    • Seni en gi wan sma
    • Settings
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Gebruiksvoorwaarden
    • Privacybeleid
    • Privacyinstellingen
    • JW.ORG
    • Log In
    Seni en gi wan sma