Waktitoren LIBRARY TAPU INTERNET
Waktitoren
LIBRARY TAPU INTERNET
Sranantongo
  • BIJBEL
  • BUKU
  • KONMAKANDRA
  • w97 1/8 blz. 4-6
  • Fa foe oefen joe konsensi

Felem no de na a pisi disi.

Sorry, wan sani no go bun di wi pruberi fu drai a felem.

  • Fa foe oefen joe konsensi
  • A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 1997
  • Edeprakseri
  • A srefi sortu tori
  • A froestan, na ati, èn joe konsensi
  • Te wi doe wan ogri
  • „Tan hori wan boen konsensi”
  • Fa yu kan tan abi wan bun konsensi?
    Meki Gado tan lobi yu
  • Fa yu kan abi wan bun konsensi na fesi Gado?
    San yu kan du fu meki Gado tan lobi yu
  • Yu abi wan konsensi di e wroko bun?
    A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 2005
  • A konsensi fu yu e wroko bun?
    A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 2015
Moro sani
A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 1997
w97 1/8 blz. 4-6

Fa foe oefen joe konsensi

„WAN krin konsensi na a moro boen koensoe.” Na owroe odo disi e poti krakti na tapoe wan prenspari troetori: Te wi e arki wi konsensi, dan wi abi vrede nanga wisrefi èn wan korostoe firi.

Ma a no ala sma wani doe dati. Adolf Hitler ben gi ensrefi a wroko foe fri libisma foe a lagi idea, noso a bedrigi prakseri, di sma e kari a konsensi. Na ogri-ati tiri foe Hitler e meki wi si pikinso nanga groskin o ogri libisma kan de te den e erken a konsensi foe den. Ma foeroe foe den disiten ogriman di e doe ogri nanga tranga, ogri a srefi leki Hitler — den wan di e didon na sma nanga tranga èn e kiri sma sondro foe abi konsensi-fonfon. Moro nanga moro foe den sma di e doe den ogri sani disi, jongoe srefisrefi ete. Foe dati ede, wan boekoe di ben ondrosoekoe den sani disi di e pasa, ben abi na ondro-titel Children Without a Conscience. (Pikin-nengre sondro wan konsensi.)

Ala di moro foeroe sma no ben sa prakseri foe doe wan ogri di doe nanga tranga, tokoe foeroe no abi konsensi-fonfon te den e doe seks hoeroedoe, e lei, noso e bedrigi sma. Na heri grontapoe, den moreel markitiki e kon moro lagi. Di a ben taki foe a fadon di foeroe sma ben sa fadon komoto na a troe anbegi, na apostel Paulus ben skrifi taki son kresten ben sa saka densrefi na ondro a krakti di grontapoe abi na den tapoe èn na so fasi den ben „marki na ini a konsensi foe den neleki nanga wan faja isri” (1 Timoteus 4:2). A kefar foe kon pori de moro bigi srefi na ini den „lasti dei” disi (2 Timoteus 3:1). Foe dati ede, kresten moesoe doe tranga moeiti foe kibri a konsensi foe den. Wi kan doe disi foe di wi e oefen èn e kweki en.

A froestan, na ati, èn joe konsensi

Na apostel Paulus ben taki: „Mi e froeteri a waarheid na ini Krestes; mi no e lei, foe di mi konsensi e kotoigi gi mi na ini santa jeje” (Romesma 9:1). Foe dati ede, a konsensi kan de wan sani di e gi kotoigi. A kan ondrosoekoe a fasi fa wan sma e tjari ensrefi èn a kan feni en boen noso a kan kroetoe en. Foeroe foe a firi di wi abi foe sabi san boen èn san fowtoe, a Kriaman foe wi poti dati na ini wi. Tokoe, wi kan masi a konsensi foe wi kon na wan fasi èn wi kan oefen a konsensi. Fa? Te wi e teki a soifri sabi foe a Wortoe foe Gado. „Kon kenki foe di oenoe e kenki oen prakseri, so taki oenoe kan ondrosoekoe èn si gi oensrefi san na a boen, switi èn volmaakti wani foe Gado”, na apostel Paulus ben taki (Romesma 12:2). Te joe e poti den prakseri èn den sani di Gado wani, na ini joe froestan, dan a konsensi foe joe e bigin wroko na wan fasi di Gado feni boen.

Jehovah Kotoigi jepi miljoenmiljoen sma na heri grontapoe foe ’teki sabi foe Jehovah Gado nanga Jesus Krestes’ (Johanes 17:3). Nanga a sani di den seti foe gi fri oso-bijbelstudie, den e leri opregti sma den markitiki foe Jehovah Gado di abi foe doe nanga seks, a gebroiki foe sopi, trow, bisnis tori, èn foeroe tra toria (Odo 11:1; Markus 10:6-12; 1 Korentesma 6:9, 10; Efeisesma 5:28-33). Te wan sma e teki a „soifri sabi” disi, dan dati na wan prenspari stap foe kweki wan konsensi di Gado feni boen (Filipisma 1:9). A no de foe taki, dati srefi baka te wan kresten kon froestan a bijbel boen, a moesoe go doro foe foeroe en froestan nanga a Wortoe foe Gado doronomo, efoe a wani foe meki en konsensi tan gosontoe. — Psalm 1:1-3.

Bijbel e meki wan koneksi toe na mindri a konsensi èn a simbôlis ati di abi foe doe nanga den firi foe wi èn den emotie foe wi (Romesma 2:15). A froestan nanga na ati moesoe wroko makandra na ini wánfasi efoe a konsensi moesoe wroko boen. Dati wani taki dati joe moesoe doe moro, leki nomo foe poti bodoi na ini joe froestan. Joe moesoe masi joe ati toe — den inisei firi foe joe, den lostoe foe joe, èn den sani di joe e angri gi. Foe dati ede a boekoe Odo e gebroiki den wortoe soleki „beni joe ati”, „poti joe ati”, èn „tjari joe ati” (Odo 2:2; 23:19; 27:23). Wán fasi fa joe kan doe dati, na foe prakseri dipi foe den Boekoe foe bijbel èn foe go denki foe den. „Seiker mi sa prakseri dipi foe ala joe wroko, èn mi sa prakseri foeroe foe a fasi fa joe e handri”, Psalm 77:12 e taki. Te wi e prakseri dipi, dan dati e jepi wi foe doro den moro dipi firi foe wi èn den reide foe san ede wi e doe sani.

Foe eksempre, kon meki wi taki dati joe abi wan doti gwenti, soleki taki joe na wan srafoe foe tabaka. Leki moro foeroe sma, joe sabi heri boen den kefar di a abi gi a gosontoe. Tokoe, ala di mati nanga famiri e gi joe deki-ati foe stòp, tokoe joe feni taki a moeilek foe tapoe. Fa a prakseri di joe e prakseri dipi foe a bijbel boskopoe, ben kan tranga joe konsensi ini a tori disi?

Leki eksempre, proeberi foe prakseri dipi foe den wortoe foe na apostel Paulus di de foe feni na ini 2 Korentesma 7:1: „Foe dati ede, foe di wi abi den pramisi disi, lobiwan, meki wi krin wisrefi foe ibri dotifasi foe skin nanga jeje, èn meki a santafasi kon de volmaakti ini a frede di wi e frede Gado.” Froestan san den wortoe disi wani taki. Aksi joesrefi: ’San na „den pramisi disi” foe san Paulus e taki?’ Te joe e leisi a kontekst, dan joe sa si taki den tekst na fesi, e taki: „’„Komoto na den mindri, èn poti joesrefi aparti,” na so Jehovah taki, „èn no fasi moro san no krin”’, ’„èn mi sa teki oenoe.”’ ’„Èn mi sa de wan tata gi oenoe, èn oenoe sa de manpikin nanga oemapikin gi mi”, Jehovah, na Almaktiwan, e taki.’” — 2 Korentesma 6:17, 18.

A komando foe Paulus foe ’krin wisrefi foe dotifasi’ abi moro krakti now! Leki wan tranga reide foe doe dati, Gado e pramisi taki a sa ’teki wi’, dati wani taki, a sa poti wi na ondro en sorgoe foe kibri wi. ’Mi ben sa abi so wan krosibei matifasi nanga en — leki di foe wan manpikin noso wan oemapikin nanga wan papa?’, joe ben sa kan aksi joesrefi. A no de wan moi prakseri taki wan koni, lobi-ati Gado sa „teki” wi, noso lobi wi? Efoe a prakseri dati no e taigi joe noti, dan prakseri foe a fasi fa lobi-ati papa e sori lobi èn e firi gi den pikin foe den. Èn prakseri now taki so wan banti de na mindri joe nanga Jehovah! O moro joe e prakseri dipi foe en, o moro na angri e gro foe abi so wan matifasi.

Ma loekoe: Krosibei matifasi nanga Gado kan, soso te joe „no e fasi moro san no krin”. Aksi joesrefi: ’A de di wan sma de wan srafoe foe tabaka, no de wán foe den sani di „no krin” èn di Gado e kroetoe? A ben sa de wan „dotifasi foe skin” te mi ben sa gebroiki en, foe di mi poti misrefi gi ala sortoe kefar gi mi gosontoe? Foe di Jehovah na wan krin, noso „santa” Gado, a ben kan feni en boen taki foe espresi mi e doti misrefi na a fasi disi?’ (1 Petrus 1:15, 16). Loekoe taki Paulus e warskow so srefi teige ’dotifasi foe a jeje foe wan sma’, noso a fasi fa wan sma e denki. Aksi joesrefi: ’A de di mi de wan srafoe foe tabaka, e basi a prakseri foe mi? Mi sa doe foeroe foe satisferi den tranga lostoe foe mi, kande srefi nanga kefar gi mi gosontoe, mi famiri, noso srefi mi posisi na Gado? O foeroe mi ben gi a de di mi de wan srafoe foe tabaka, na okasi foe pori mi libi?’ Te joe abi foe doe nanga den sortoe aksi disi di e hati joe firi, dan dati kan gi joe a deki-ati foe stòp!

A no de foe taki, dati kande joe abi jepi fanowdoe foe tra sma foe man wini a de di joe de wan srafoe foe tabaka. Tokoe, te joe e prakseri dipi foe bijbel, dan dati kan doe foeroe foe oefen èn foe tranga a konsensi foe joe so taki joe kan fri joesrefi foe a de di joe de wan srafoe foe wan sani.

Te wi doe wan ogri

Ala di wi e doe foeroe moeiti foe doe sani di boen, tokoe son tron na onvolmaaktifasi foe wi e wini wi èn dan wi e meki fowtoe. A konsensi foe wi sa fon wi dan, ma kande wi abi a tranga firi foe no gi jesi na en. Noso kande wi e lasi-ati so kefalek, taki wi wani tapoe nanga ala den moeiti di wi e doe foe dini Gado. Ma memre a kefal foe kownoe David. Baka di a ben doe soetadoe nanga Batseiba, en konsensi ben naki en. A e taki fa a ben abi hebi pen: „Dei nanga neti joe anoe ben de hebi na mi tapoe. A watra foe mi libi kon kenki neleki a drei foe dreiten” (Psalm 32:4). Dati ben hati? Foe troe! Tokoe a sari di David ben sari na wan fasi di Gado feni boen, ben boeweigi en foe abi berow èn a ben kon abi wan matifasi baka nanga Gado. (Teki gersi 2 Korentesma 7:10.) A begi di David ben begi tranga èn nanga hebi pen foe kisi pardon, e gi nofo boeweisi taki a ben abi opregti berow. Foe di a ben arki a konsensi foe en, David ben kisi jepi foe kenki èn foe feni en prisiri baka te foe kaba. — Psalm 51.

A srefi sani kan pasa na ini a ten disi. Son sma ben studeri a bijbel nanga Jehovah Kotoigi fositen, ma den ben stòp, di den ben kon sabi taki a libi foe den no ben de akroederi den hei markitiki foe Gado. Kande den ben libi nanga wan sma foe a tra geslakti sondro foe trow noso den ben de srafoe foe doti gwenti. A konsensi foe den ben hati den!

Efoe joe de na ini so wan situwâsi, prakseri foe den wortoe foe na apostel Petrus na tapoe a dei foe a Pinksterfesa. Di a ben poeroe den sondoe foe den djoe kondreman foe en kon na doro, dan „a ben naki den ati troetroe”. Na presi taki den ben tapoe, den ben gi jesi na a rai foe Petrus foe abi berow, èn den ben feni a boen-ati foe Gado (Tori foe den Apostel 2:37-41). Joe kan doe a srefi sani! Na presi foe gowe libi a waarheid foe di joe konsensi e hati joe, meki joe konsensi boeweigi joe foe ’abi berow èn drai baka’ (Tori foe den Apostel 3:19). Nanga fasti bosroiti èn nanga moeiti, joe kan tjari den kenki kon di de fanowdoe foe kisi a boen-ati foe Gado.

„Tan hori wan boen konsensi”

Awansi na didjonsro joe bigin leri den pasi foe Jehovah noso joe abi foeroe jari ondrofeni leki wan lepi kresten, tokoe a froemane foe Petrus e fiti: „Tan hori wan boen konsensi” (1 Petrus 3:16). A de wan wini, a no de wan hebi. Oefen en foe di joe e foeroe joe froestan èn joe ati nanga a koni di de na ini a Wortoe foe Gado, bijbel. Gi jesi na joe konsensi te a e warskow joe. Njan boen foe a vrede di joe kan abi nanga joesrefi, di joe kan kisi te joe e gi jesi na joe konsensi.

Wi moesoe erken taki a no de wan makriki wroko foe oefen joe konsensi èn foe masi en. Ma joe kan begi Jehovah Gado foe a jepi joe. Nanga a jepi foe en, joe sa man dini Gado ’nanga wan boen konsensi èn nanga wan bribi di de sondro hoigrifasi’. — 1 Timoteus 1:5.

[Foetoewortoe]

a No frede foe meki kontakti nanga a gemeente foe Jehovah Kotoigi na ini joe birti noso foe skrifi go na den sma di tjari a tijdschrift disi kon na doro, efoe joe ben sa abi belangstelling foe kisi wan fri oso-bijbelstudie.

[Prenki na tapoe bladzijde 6]

Te wi e leisi èn e prakseri dipi foe a Wortoe foe Gado, dan dati sa jepi wi foe oefen wi konsensi

    Sranantongo buku (1978-2025)
    Log Out
    Log In
    • Sranantongo
    • Seni en gi wan sma
    • Settings
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Gebruiksvoorwaarden
    • Privacybeleid
    • Privacyinstellingen
    • JW.ORG
    • Log In
    Seni en gi wan sma