Fa foe tan hori prisiri na ini a foeroeten diniwroko
DEN kontroe foe bijbel profeititori e sori krinkrin taki wi e libi na ini den lasti dei foe a godelowsoe sistema disi. Foe di den sabi disi, den foetoeboi foe Jehovah Gado e gebroiki so foeroe ten leki den man na wan reidelek fasi, foe prati a boen njoensoe foe en Kownoekondre. Moro leki 600.000 Kotoigi foe Jehovah sreka a libi foe den na so wan fasi taki den kan abi wan prati na ini a foeroeten diniwroko. Son wan foe den na foeroeten Kownoekondre preikiman, di wi e kari pionier. Trawan na Bethel friwani wrokoman na den edekantoro foe a Waktitoren Genootschap, noso na den bijkantoro. Èn trawan de zendeling èn opziener di e rèis.
Bijbel e sori taki na ini den lasti dei ’moeilek ten ben sa kon, di tranga foe pasa’ (2 Timoteus 3:1-5). A bijbeltekst na ini Grikitongo e gebroiki wan wortoe di kan vertaal nanga „fasti ten di krasi”. So boen, no wan sma moesoe froewakti taki a sa abi wan libi sondro problema na ini a ten foe wi. Gi son kresten bedinari den problema kan sori foe de so serjoesoe, taki den e aksi densrefi kande: ’Mi kan go doro nanga a foeroeten diniwroko, noso mi moesoe stòp?’
Sortoe situwâsi kan meki wan sma ondrosoekoe en situwâsi baka leki wan pionier, Bethel friwani wrokoman, opziener di e rèis noso wan zendeling? Kande wan serjoesoe problema nanga a gosontoe de. Kande wan owroe noso swaki famiriman abi doronomo sorgoe fanowdoe. A ben kan de taki wan trowpaar e bigin nanga wan osofamiri. Iniwan sma di e tapoe nanga en foeroeten diniwroko foe wan foe den reide disi ede èn bika den abi plekti akroederi bijbel, no abi foe sjen foe di den ben moesoe stòp nanga a foeroeten diniwroko.
Ma fa a de te wan sma wani foe tapoe nanga a foeroeten diniwroko foe di a no abi prisiri moro? Kande wan pionier e si pikinso bakapisi nomo na ini en diniwroko èn e aksi ensrefi: ’Foe san ede mi moesoe go doro foe òfer misrefi na ini a libi, te so pikinso sma nomo e arki?’ Kande wan Bethel friwani wrokoman no e prisiri so nanga en toewijzing. Noso a ben kan de taki wan doronomo takroe gosontoe e tan de èn, ala di a no abi leki bakapisi taki a no man go doro nanga a pionierwroko, tokoe te foe kaba, a e poeroe a prisiri foe wan sma. Fa den sortoe sma disi kan tan hori a prisiri foe den? Meki wi go loekoe san wan toe bedinari di abi ondrofeni e taki.
Kakafoetoe gi brokosaka
Anny di e kon foe Switserland, ben go na a Waktitoren Bijbelskoro Gilead na ini 1950. A ben wani srefisrefi foe kisi wan toewijzing leki zendeling na dorosei foe Europa. Di a ben kisi a toewijzing foe go doe Bethelwroko na ini Europa baka, Anny ben brokosaka. Tokoe a ben teki en toewijzing na ini a Vertaalafdeling èn a e doe a wroko dati ete. Fa a ben kakafoetoe gi a brokosaka foe en? „Foeroe wroko ben de foe doe èn foeroe wroko de foe doe ete. Den firi foe mi èn den sani di mi ben sa wani srefisrefi no de so prenspari leki a wroko”, Anny e taki.
Te wi e firi brokosaka foe a toewijzing foe wi, dan kande wi ben kan kweki a denki foe Anny. Den sani di wi ben sa wani srefisrefi no de a moro prenspari sani. A sani di de moro prenspari na taki ala den difrenti frantiwortoe di abi foe doe nanga a prati di a Kownoekondre boskopoe moesoe prati, moesoe doe boen. Odo 14:23 e taigi wi taki „foe ibri sortoe tranga wroko wan winimarki e kon”. Awansi sortoe toewijzing den gi wi, te wi e doe en na wan getrow fasi, dan dati e jepi foe meki a Kownoekondre wroko doe. Èn wi kan abi foeroe satisfaksi — ija, prisiri — na ini den sortoe wroko disi di Gado e gi. — Teki gersi 1 Korentesma 12:18, 27, 28.
Feni en nanga tra sma
Foeroeten diniwroko wani taki dati wi abi krosibei kontakti nanga ala sortoe sma — na ini a velddienst, na Bethel, na ini wan zendeling oso, noso te wi e fisiti a wan gemeente na baka a trawan leki wan opziener di e rèis. Foe dati ede, prisiri abi foeroe foe doe nanga a feni di wi man feni en boen nanga tra sma. Ma den ’krasi ten’ di ben taki na fesi gi den lasti dei disi, e poti wan hebi druk na tapoe matifasi di sma abi. Fa wan bedinari kan sorgoe taki a no lasi en prisiri, srefi te wan sma ben meki a firi wan froeferi fasi? Kande wi kan leri wan sani foe Wilhelm.
Wilhelm ben tron wan memre foe wan Bethelfamiri na ini Europa na ini 1947. Baka dati, a ben gebroiki ten na ini a pionierwroko èn na ini a diniwroko leki wan opziener di e rèis. „Te mi nanga mi wefi e si sani di wi e denki taki den no de joisti, noso sani di e meki wi broko wi ede, dan wi e taigi Jehovah fa wi e firi èn dan wi e libi den sani gi en foe loesoe den”, Wilhelm e froeklari. — Psalm 37:5.
Kande joesrefi firi froeferi foe a maniri foe wan kompe kresten di no ben taki nanga joe nanga lespeki noso a ben taki wan don sani. Hori na prakseri taki wi alamala e naki foetoe foeroetron nanga a fasi fa wi e taki (Jakobus 3:2). So boen, foe san ede joe no e gebroiki a situwâsi disi foe kon moro krosibei na a „Sma di e arki begi?” (Psalm 65:2) Taki nanga Jehovah foe a tori, èn libi sani dan na ini en anoe. Te Gado wani foe kenki sani, dan a sa doe dati toe. Den wan di e libi na ini wan zendeling-oso kan hori disi na prakseri te den abi den sortoe problema disi, foe di disi sa jepi den foe tan hori a prisiri foe den na ini a diniwroko foe Jehovah.
Te wan swaki gosontoe de
Pikinso sma nomo abi wan doronomo boen gosontoe. Srefi den sma di de na ini a moro boen pisi ten foe den libi, kan kisi depressie noso wan siki. Wan takroe gosontoe e meki a de fanowdoe gi son sma foe tapoe nanga a foeroeten diniwroko, ma baka dati den e doe heri boen wroko leki Kownoekondre preikiman. Ma trawan man go doro nanga a foeroeten diniwroko ala di den abi wan swaki gosontoe. Foe eksempre, loekoe Hartmut nanga Gislind.
Hartmut nanga Gislind na wan trowpaar di dini 30 jari kaba leki pionier, zendeling, èn na ini a wroko foe rèis go na difrenti gemeente. Den alatoe kisi serjoesoe siki wantronso, di meki den lasi foeroe krakti son tron na skin sei èn na emotioneel sei. Ma tokoe den doe heri boen wroko èn den man gi deki-ati na tra sma di e ondrofeni den srefi sortoe tesi disi. Sortoe rai den e gi? „Loekoe go na a ten di e kon èn no na a ten di pasa kaba. Gebroiki ibri situwâsi boen. Ibri dei ben sa kan tjari soso wán okasi foe prèise Jehovah. Gebroiki na okasi dati, èn njan boen foe en.”
Loekoe a kefal foe Hannelore. A ben abi problema nanga siki di ben kon ibri tron baka na ini den 30 jari di a dini leki wan pionier, wan zendeling, èn na ini a wroko foe rèis nanga en masra go na den gemeente, èn na ini Bethelwroko. Hannelore e taki: „Mi e poti prakseri na tapoe a strei di Satan ben opo — taki libisma e dini Jehovah soso te dati de makriki gi den. Te mi e horidoro na ondro tesi dan mi kan abi wan prati foe boeweisi taki Satan no abi leti.” Disi kan de wan tranga reide. Hori na prakseri taki a de di joe de loyaal na Jehovah te joe de na ondro tesi, de prenspari gi En. — Job 1:8-12; Odo 27:11.
Te joe e proeberi foe teki wan joisti bosroiti di abi foe doe nanga joe gosontoe, dan prakseri foe toe afersi foe Jesus Krestes en profeititori di abi foe doe nanga a kaba foe a seti foe sani. Jesus ben taki na fesi taki pestsiki ben sa de na ini a wan presi na baka a trawan. A ben taki toe: „A boen njoensoe disi foe a kownoekondre sa preiki na heri grontapoe pe sma e libi” (Mateus 24:3, 14; Lukas 21:11). Jesus ben sabi taki na ini den lasti dei, den bakaman foe en ben sa feti nanga siki. Ma a ben froestan taki a no soso sma di abi wan boen gosontoe ben sa doe a preikiwroko, ma so srefi sma di abi serjoesoe siki. Te wi man go doro na ini a foeroeten diniwroko ala di wi abi wan takroe gosontoe, dan Jehovah no sa frigiti a lobi di wi e sori gi en nen. — Hebrewsma 6:10.
Tan hori prisiri ala di sma abi mi-no-kefasi
A fasi fa sma e handri na tapoe a Kownoekondre preikiwroko kan abi krakti na tapoe a denki foe wi. „Srefi pionier feni taki a moeilek foe bigin wan takimakandra nanga wan ososma”, na so wán bedinari di abi ondrofeni ben taki. „Wi alamala moesoe feti foe tan hori a prisiri foe wi.” Ija, a abi di sma abi mi-no-kefasi kan meki a prisiri di wi abi na ini a velddienst kon moro mendri. So boen, fa wan pionier di doronomo e miti nanga sma di abi mi-no-kefasi kan tan hori en prisiri? Bedinari di abi ondrofeni e gi den rai disi di proeberi èn tesi kaba.
Mi-no-kefasi de wan tjalensi, ma a no abi foe wani taki dati wi lasi a strei. Soso foe di foeroe sma abi mi-no-kefasi no de wan reide foe stòp nanga a foeroeten diniwroko. Wi kan tan hori wi prisiri ala di sma abi mi-no-kefasi, te wi e poti nofo ten na wan sei foe studeri den Boekoe foe bijbel fajafaja. Den ’e sreka wi gi ibri boen wroko’, èn dati wani taki toe foe taki nanga den sma di no wani arki a boen njoensoe (2 Timoteus 3:16, 17). Ala di sma no ben wani arki a profeiti Jeremia, tokoe dati no ben stòp en (Jeremia 7:27). Te wi e studeri bijbel nanga jepi foe den kresten poeblikâsi, dan wi kan abi foeroe wini te wi e poti prakseri na tapoe den idea di e tranga a bribi foe wi èn di e jepi wi fa wi moesoe doe nanga a mi-no-kefasi di sma abi.
Ala di wi e erken taki mi-no-kefasi de wan tjalensi, tokoe meki wi ondrosoekoe a fasi fa wi e denki foe den sma di wi e preiki gi. Foe san ede den no e span? Foe eksempre, wán reide foe san ede mi-no-kefasi de na alasei na ini Europa, na foe a toemoesi takroe nen di falsi relisi abi. Sma no e feni moro taki relisi abi wan prenspari ròl na ini den libi, èn den no wani abi noti foe doe nanga relisi toe. Wi moesoe man kenki wisrefi, èn wi moesoe taki nanga den sma foe tori di e doe den wan sani troetroe, soleki a de di wroko no de foe feni, gosontoe, ogridoe di doe nanga tranga, a froedrage di sma no e froedrage trawan, a libikontren, èn a kefar foe orlokoe.
Nanga den bigin wortoe di wi e taigi wan ososma, wi ben sa kan kari wan afersi di abi a belangstelling foe den sma na a kontren drape. Dati na san Dietmar ben proeberi foe doe di a ben preiki na ini wan dorpoe pe a no ben abi foeroe bakapisi. Wan ososma ben taki dati a dorpoe ben ondrofeni wan sari rampoe a dei na fesi. Na baka dati, na ibri doro Dietmar ben taki dati a ben abi opregti sari gi a rampoe di pasa. „Wantronso den sma ben bigin taki”, a ben taki. „A rampoe ben de na ini a prakseri foe ala sma. Mi ben abi foeroe boen takimakandra a dei dati bika mi ben sori belangstelling gi a libi foe den”.
Wi moesoe gi sma wan Kownoekondre kotoigi awansi pe wi e feni den. Informeel kotoigi kan tjari boen bakapisi, èn wi kan oefen wisrefi na ini a wroko disi te wi e gebroiki den rai di gi na ini den poeblikâsi di abi den gron na tapoe bijbel. Wi kan feni prisiri te wi e taki wan toe switi wortoe nanga wan ososma, noso te wi e libi den Waktitoren nanga Ontwaakt! tijdschrift gi en. Te wi tjari gobaka èn wi bigin foe hori wan bijbelstudie nanga wan sma di abi belangstelling, dan wi ben sa kan kisi a nen foe wan tra sma te wi e aksi: „Joe sabi wan tra sma di ben sa wani studeri bijbel?” Disi ben kan abi leki bakapisi taki joe kan kisi wan tra oso-bijbelstudie. Awansi fa no fa, meki wi de positief, ala di wi e froetrow tapoe Jehovah na ini begi, èn no e meki a abi di sma abi mi-no-kefasi meki wi lasi-ati.
Deki-ati foe tra sma
Djurgen nanga Christine ben e pionier èn ben e rèis foe go fisiti gemeente moro leki 30 jari kaba. Wan leisi den ben abi wan toewijzing foe go preiki na ini wan kontren pe moro foeroe foe den sma ben abi mi-no-kefasi èn ben tranga-ede. Djurgen nanga en wefi ben wani kisi pikinso deki-ati srefisrefi! Ma foe wan sani ede, trawan na ini a gemeente no ben gi den a deki-ati dati.
So boen, ondrofeni leri Djurgen taki „son pionier abi wan moeilek ten. Den abi moro deki-ati fanowdoe foe den owroeman èn tra preikiman”. Gado ben taigi Moses foe gi Josua deki-ati èn foe tranga en (Deuteronomium 3:26-28). Èn kresten moesoe de fonten foe deki-ati gi makandra (Romesma 1:11, 12). Kownoekondre preikiman kan gi den wan di de na ini a foeroeten diniwroko deki-ati, te den e gebroiki wortoe di e bow den èn te den e go nanga den na ini a diniwroko wanwan leisi.
A prisiri foe Jehovah — Wi fortresi
Kresten di gebroiki a moro bigi pisi foe den libi leki pionier noso zendeling, e dini na Bethel, noso e fisiti gemeente te den e rèis, kon si taki moro foeroe foe den problema de gi wan sjatoe pisi ten nomo, ma wan toe foe den de gi wan langa pisi ten. Srefi den wan toe problema di sori taki noiti den sa gowe, no moesoe poeroe a prisiri foe wi. Ramon di dini na wan dorosei kondre moro leki 45 jari kaba, e gi leki rai taki awansi o ten problema e gi wi sari, „wi moesoe prakseri foe den foeroe blesi di wi abi èn foe den doesoendoesoen tra sma di e pina foe moro bigi problema”. Ija, wi kompe bribiman na heri grontapoe e ondrofeni pina toe, èn Jehovah e sorgoe troetroe gi wi alamala. — 1 Petrus 5:6-9.
So boen, te wi persoonlijk situwâsi e gi pasi taki wi kan abi wan prati na ini a foeroeten diniwroko èn man tan na ini en, dan meki wi tan hori wi prisiri foe di wi sa froetrow tapoe wi hemel Tata. A e gi den foetoeboi foe en tranga, èn wi alamala moesoe hori na prakseri taki ’a prisiri foe Jehovah na wi fortresi’. — Nehemia 8:10.
[Prenki na tapoe bladzijde 21]
„Den firi foe mi èn den sani di mi ben sa wani srefisrefi no de so prenspari leki a wroko”
[Prenki na tapoe bladzijde 22]
„Wi e taigi Jehovah fa wi e firi èn dan wi e libi den sani gi en foe loesoe den”
[Prenki na tapoe bladzijde 23]
„Gebroiki ibri situwâsi boen. Ibri dei ben sa kan tjari soso wán okasi foe prèise Jehovah”
[Prenki na tapoe bladzijde 23]
„Te mi e horidoro na ondro tesi dan mi kan abi wan prati foe boeweisi taki Satan no abi leti”
[Prenki na tapoe bladzijde 24]
„Son pionier abi wan moeilek ten. Den abi moro deki-ati fanowdoe foe den owroeman èn tra preikiman”
[Prenki na tapoe bladzijde 24]
„Wi moesoe prakseri foe den foeroe blesi di wi abi”