Na osofamiri — Wan sani di libisma abi fanowdoe!
SMA ben froeklari taki a libisma libimakandra e go na fesi soso te den osofamiri e go na fesi. A historia e sori taki te a seti foe na osofamiri e go na baka, dan a krakti foe den libimakandra nanga den nâsi e kon moro swaki. Di a lagi moreel libi ben broko den osofamiri na ini owroeten Grikikondre, dan a libimakandra foe en dati ben broko, èn dati ben meki a kon de swaki gi den Romesma foe wini en. A tirimakti foe Rome ben tan tranga so langa leki den osofamiri ben tan tranga. Ma na ini den hondrohondro jari di pasa, na osofamiri libi ben kon swaki, èn a krakti foe a tirimakti ben kon moro mendri. „A veiligheid èn wan moro hei posisi gi na osofamiri èn na osofamiri libi, na den troetroe marki di sma e soekoe foe feni”, na so Charles W. Eliot ben froeklari.
Ija, na osofamiri na wan sani di libisma abi fanowdoe. A abi langalanga krakti na tapoe a tranga foe a libimakandra èn a boen foe den pikin nanga den geslakti na ini a ten di e kon. Seiker, boen foeroe mama de di de den wawan èn di e wroko tranga foe kweki boen pikin, èn den moesoe kisi prèise gi a tranga wroko foe den. Ma ondrosoekoe e sori taki moro foeroe den pikin abi en moro boen te den e libi na ini wan osofamiri di abi a papa èn so srefi a mama.
Wan ondrosoekoe di ben doe na ini Australia na moro leki 2100 pikin di pasa den tini-jari kaba ben sori taki „den tini foe osofamiri di broko ben abi moro problema nanga den gosontoe, ben sa sori moro foeroe marki di e sori taki den abi emotioneel problema, èn ben sa de moro aktief na ini seks, moro leki tini di de na ini osofamiri di no broko”. Wan ondrosoekoe di a National Institutes of Health Statistics foe Amerkankondre ben doe, ben sori taki den pikin na ini oso di broko ben abi „20 te go miti 30 procent moro tjans foe abi wan ongolokoe, 40 te go miti 75 procent moro ben sa tan sidon wan leisi na skoro, èn 70 procent moro ben sa seni gowe foe skoro”. Èn wan ondrosoekoeman di e gi rai fa sani moesoe waka e froeteri taki „pikin foe osofamiri di abi soso a papa noso a mama abi moro tjans foe abi foe doe nanga ogridoe, moro leki den wan di e kweki na ini den owroe osofamiri stroektoeroe”.
Na oso na a lanpe
A seti foe na osofamiri e meki wan oso kon di abi kolokoe, di e gi deki-ati èn di switi gi ala sma. „A moro prenspari fasi fa sma e feni kolokoe èn wan boen libi, a no a feti di den e feti na baka posisi, sani, hobby noso mati, ma na a osofamiri”, na so wan sabiman na ini Sweden e taki.
Bijbel e sori taki ibri osofamiri na grontapoe kisi en nen foe a Gran Kriaman foe den osofamiri, Jehovah Gado, foe di na en ben seti na osofamiri (Genesis 1:27, 28; 2:23, 24; Efeisesma 3:14, 15). Ma na ini den Boekoe foe bijbel di skrifi nanga jepi foe Gado en santa jeje, na apostel Paulus ben taki na fesi dati na osofamiri ben o kisi foe doe nanga wan ogri-ati feti di ben sa abi leki bakapisi taki a moreelfasi èn a libimakandra dorosei foe a kresten gemeente ben sa go na baka. A ben taki dati „den lasti dei” ben sa abi sma di no de loyaal, no ben sa abi „natuurlijk firi foe lobi”, èn ben sa trangajesi den papa nanga mama, srefi na mindri den sma di „abi wan fasi foe a gi di den gi densrefi abra na Gado”. A ben gi kresten a tranga foe drai gowe foe den sortoe sma disi. Jesus ben taki na fesi taki gens teige a waarheid foe Gado ben sa prati den osofamiri. — 2 Timoteus 3:1-5; Mateus 10:32-37.
Ma Gado no libi wi sondro jepi. Na ini en Wortoe foeroe bodoi gi ini a tori foe matifasi na ini na osofamiri. A e taigi wi fa wi kan meki na osofamiri waka boen èn na oso tron wan prisiri presi pe ibri memre foe na osofamiri abi wan frantiwortoe foe doe wan sani gi a trawan.a — Efeisesma 5:33; 6:1-4.
A man foe doro so wan kolokoe matifasi na ini den dei disi pe na osofamiri de na ondro serjoesoe kefar? Ija, seiker! Joe kan abi boen bakapisi foe meki joe osofamiri de wan switi, kowroe watrapresi na ini a tranga grontapoe disi di de leki wan drei sabana. Ma disi wani taki dati ibri sma na ini na osofamiri moesoe doe wan sani. Now wi e kisi wan toe bodoi.
Jepi joe osofamiri foe tan boen
Wan foe den moro boen fasi fa wan osofamiri kan tan abi wánfasi na te den e doe sani makandra. Ala memre foe na osofamiri moesoe wani foe gebroiki a fri ten foe den nanga na osofamiri. Dati kan wani taki dati den moesoe tjari òfer. Oenoe tini, foe eksempre, kande moesoe òfer wan toe TV programa di oenoe lobi, sport, noso a koiri di oenoe e go koiri nanga mati. Oen papa, di moro foeroe na a sma di e sorgoe gi a moro bigi pisi foe a deibrede, no gebroiki joe fri ten soso gi wan hobby noso gi tra sani di joe lobi. Meki plan foe doe sani nanga na osofamiri, kande fa foe gebroiki den weekend noso den fakansi nanga makandra. A no de foe taki dati joe moesoe meki plan gi sani di ibri sma sa angri gi èn sa lobi.
Pikin abi moro fanowdoe leki a so-kari kwaliteit-ten nomo, dati wan taki wan fasti ten foe wan afoe-joeroe kande foe gebroiki dati nanga den pikin ibri ten baka. Den abi ten fanowdoe. Wan skrifiman na ini wan koranti foe Sweden e skrifi: „Na ini den 15 jari di mi de kaba leki njoensoeman, mi miti foeroe jongoe ogri pikin . . . Wan sani di joe e si ala ten baka na taki a gersi taki den no ben abi foeroe kwaliteit demakandra nanga den papa nanga mama foe den: ’Mi papa nanga mama no ben abi ten.’ ’Noiti den ben arki.’ ’Ala ten mi papa ben e rèis.’ . . . Leki wan papa noso mama, ala ten joe kan poti omeni ten joe sa gi joe pikin. Tin na feifi jari na baka, wan jongoe pikin di abi 15 jari sa bepaal sondro sari-ati efoe a bosroiti disi di joe ben teki ben boen noso efoe a ben fowtoe.”
Si moni na a joisti fasi
Ala memre moesoe kweki so srefi wan joisti fasi foe si moni. Den moesoe de klariklari foe tjari ala sani di den man kon na wán, so taki den kan pai den faste onkostoe foe na osofamiri. Foeroe oemasma abi foe soekoe wan wroko so taki den kan sorgoe gi den sani di de fanowdoe foe tan na libi, ma oenoe wefi moesoe sabi den kefar èn den tesi di oenoe ben sa kan miti. A grontapoe disi e dwengi joe foe „gebroiki ala san” joe abi èn foe „doe san joe wani doe”. A kan meki taki joe e denki taki joe no abi tra sma fanowdoe èn taki joe no lobi a ròl di Gado gi joe leki wan mama èn leki wan sma di e seti na osolibi. — Titus 2:4, 5.
Te oenoe, mama, kan de na oso èn kan de wan jepiman nanga wan mati gi den pikin foe oenoe, dan seiker a sa jepi foeroe foe meki wan tranga banti de di sa jepi foe hori oen osofamiri na makandra awansi gens de. Wan oema kan jepi boen foeroe foe meki wan oso kon de kolokoe, kon abi seikerfasi, èn kon abi wan marki. „Wán hondro man de fanowdoe foe meki wan kampoe, ma wán oema kan meki wan oso”, na so wan politiek man foe a di foe 19 jarihondro ben taki.
Efoe ala sma na ini na osofamiri e wroko makandra foe no gebroiki moro moni leki san na osofamiri e kisi, dan dati sa kibri na osofamiri gi foeroe problema. Den trowpaar moesoe agri foe libi eenvoudig èn foe poti jeje afersi na tapoe a fosi presi. Den pikin moesoe leri foe de tevrede, èn den no moesoe aksi sani di na osofamiri no man bai. Loekoe boen nanga a lostoe foe na ai! A tesi di de foe bai sani di joe no man bai, a go di joe kan go na ini paiman, broko foeroe osofamiri. A kan boen gi a wánfasi foe na osofamiri efoe ala sma e tjari a moni foe den kon na wan, foe doe sani makandra — wan switi rèis, wan wrokosani gi na oso di oenoe kan gebroiki èn di oenoe lobi, noso wan bijdrage foe horibaka gi a kresten gemeente.
Wan tra fasi „di e jepi meki” wan kolokoe jeje kon na ini na osofamiri, na taki ala memre foe na osofamiri moesoe bondroe kon na wán foe abi wan prati na ini a krinwroko èn a wroko foe hori sani boen — foe sorgoe gi na oso, a djari, na oto, èn go so moro fara. Ibri memre foe na osofamiri, srefi den jongoewan, ben kan kisi wan pisi foe a wroko foe doe. Oenoe pikin, proeberi foe no lasi oen ten. Na presi foe dati, kweki wan jeje foe jepi èn foe wroko makandra; disi sa abi leki bakapisi wan troetroe matifasi nanga kompefasi, di e meki a wánfasi na ini wan osofamiri kon.
A waarde foe bijbel-leri
Na ini wan kresten osofamiri di abi wánfasi, krakti e poti toe na tapoe a prensparifasi foe wan doronomo bijbelstudie. Wan ibridei takimakandra foe wan bijbeltekst èn wan alawiki studie foe den Santa Boekoe foe bijbel e gi a fondamenti foe wan osofamiri di abi wánfasi. Oenoe moesoe taki nanga makandra foe prenspari bijbel waarheid nanga gronprakseri, na wan fasi di abi krakti na tapoe na ati foe ala sma na ini na osofamiri.
Den sortoe studie disi foe wan osofamiri moesoe gi leri ma a moesoe switi toe èn gi deki-ati. Wan osofamiri na a noordsei foe Sweden ben gwenti foe meki den pikin skrifi den aksi di ben opo kon na ini a wiki. Dan den ben e takimakandra foe den aksi disi na a alawiki bijbelstudie. Foeroetron, den aksi ben dipi èn ben poti sma na prakseri-broki èn ben sori o dipi den pikin ben man denki èn a warderi di den abi gi den leri foe bijbel. Son wan foe den aksi ben de: „Jehovah e meki sani gro ala leisi, noso a ben doe en wán leisi nomo?” „Foe san ede bijbel e taki dati Gado ben kria libisma ’na ini en prenki’ ala di Gado no de wan libisma?” „Adam nanga Eva no ben kowroe kefalek na ini a winter na ini Paradijs, foe di den ben de sosofoetoe èn no ben abi no wan krosi?” „Foe san ede wi abi a moen fanowdoe teneti, ala di a moesoe de doengroe?” Den pikin kon bigi now èn den e dini Gado leki foeroeten dinari.
Te oenoe leki papa nanga mama e doe wan sani na den problema foe na osofamiri, dan a sa boen foe proeberi foe de positief èn nanga prisiri. Hori tra sma na prakseri èn de fleksibel, ma tokoe oenoe moesoe hori oensrefi ala ten na a srefi fasi na den prenspari gronprakseri. Meki den pikin si taki lobi gi Gado nanga den boen gronprakseri foe en ala ten e tiri den bosroiti foe oenoe. A situwâsi na skoro nofotron e poti foeroe druk na den pikin tapoe èn e tjari depressie kon, èn den pikin abi foeroe deki-ati fanowdoe na oso so taki den man kakafoetoe gi so wan sani di abi krakti na den tapoe.
Papa nanga mama, no doe leki oenoe de volmaakti. Erken den misteik foe oenoe èn aksi den pikin pardon te a de fanowdoe. Jongoe sma, te papa nanga mama e erken wan misteik, dan meki a lobi di oenoe abi gi den gro. — Preikiman 7:16.
Ija, wan osofamiri di abi wánfasi e gi wan oso di abi vrede, seikerfasi, nanga kolokoe. A Doisri poewema-man, Goethe, ben taki wan leisi: „A sma di kolokoe moro ala trawan, kownoe noso gronman, na a sma di feni kolokoe na ini en oso.” Gi papa nanga mama èn den pikin di abi warderi, no wan presi moesoe moro switi leki den oso.
A troe, a druk foe a grontapoe pe wi e libi na ini de wan serjoesoe kefar gi na osofamiri na ini a ten disi. Ma foe di na osofamiri na foe Gado, meki a sa man pasa en. Joe osofamiri sa man pasa en, èn joesrefi toe, efoe joe e waka na baka den regtfardiki tirilin foe Gado gi wan kolokoe osofamiri libi.
[Foetoewortoe]
a Gi moro finifini bodoi foe a tori disi, loekoe a boekoe di abi 192 bladzijde, A sroto gi wan kolokoe osofamiri, di a Watchtower Bible and Tract Society of New York, Inc., tjari kon na doro.