A libi di mi abi leki wan gwasiman — De nanga prisiri èn kisi blesi na jejefasi
SOLEKI FA ISAIAH ADAGBONA BEN FROETERI
Mi ben kweki na Akure, Nigeria. Mi osofamiri ben prani njamsi, bana, kasaba nanga kakaw. Mi papa no ben wani taki mi go na skoro. A ben taigi mi: „Joe na wan gronman. Joe no abi foe leisi foe man prani njamsi.”
TOKOE mi ben wani leri leisi. Na den neti joeroe, mi ben e tanapoe arki na a fensre foe wan oso pe wan toe pikin-nengre ben e kisi leri foe wan leriman di ben e gi den leri aparti foe trawan. Dati ben de na ini 1940 di mi ben abi so wan 12 jari. Te a papa foe den pikin ben e si mi, dan a ben e bari mi èn ben e jagi mi gowe. Ma mi ben e tan kon baka. Son tron a leriman no ben e kon, dan mi ben e kon na wan kibri fasi na inisei èn ben e loekoe na ini den boekoe foe den pikin-nengre makandra nanga den. Son tron den ben meki mi leni den boekoe foe den. Dati ben de a fasi fa mi ben leri leisi.
Mi e moksi misrefi nanga a pipel foe Gado
Baka ten mi ben kisi wan bijbel èn ben e leisi en doronomo bifo mi ben e go sribi. Wan neti mi ben leisi Mateus kapitel 10, di e sori taki sma no ben sa wani si den disipel foe Jesus na ai èn den ben sa froefolgoe den.
Mi ben memre taki Kotoigi foe Jehovah ben kon na mi oso èn mi famiri ben handri takroe nanga den. A ben naki mi ati, taki den sma disi ben sa kan de a pipel di Jesus ben taki foe den. A tra leisi di den Kotoigi ben kon, mi ben kisi wan tijdschrift foe den. Di mi ben bigin abi demakandra nanga den, dan mi ben tron wan sma di trawan ben e spotoe. Ma o moro den sma ben proeberi foe broko mi saka, o moro mi ben kisi na overtoigi èn o moro mi ben prisiri taki mi ben feni a troe relisi.
Wan sani foe den Kotoigi di troetroe ben naki mi ati ben de taki, tra fasi leki den tra relisi groepoe na ini a kontren foe mi, den Kotoigi no ben moksi na anbegi foe den nanga den gwenti foe a heiden relisi foe a kontren. Foe eksempre, ala di mi osofamiri ben go na a Anglikan kerki, tokoe mi papa ben abi wan santa presi gi a gado Ogun foe den Joroeba.
Baka di mi papa dede, na mi ben moesoe kisi a santa presi. Mi no ben wani a sani dati, foe di mi ben sabi taki bijbel e kroetoe na anbegi foe kroektoe gado. Mi ben go na fesi na jejefasi nanga a jepi foe Jehovah, èn na ini december 1954 mi ben teki dopoe.
Gwasi siki kisi mi
Moro na fesi na ini a jari dati, mi ben si taki mi foetoe ben e sweri èn a no ben abi firi toe. Te mi ben waka tapoe faja krofaja, mi no ben firi pen. Baka wan pisi ten, rediredi soro ben kon na tapoe mi fesi-ede èn na tapoe mi mofoboeba. No mi, no mi famiri no ben sabi san ben pasa nanga mi; wi ben prakseri taki a ben de kraskrasi. Mi ben go na 12 sma di e dresi trawan nanga boesidresi, foe soekoe wan dresi. Te foe kaba wan foe den ben taigi wi taki a ben de gwasi siki.
A sani dati ben seki mi troetroe! Mi ben broeja èn no ben man sribi boen. Mi ben kisi takroe dren. Ma a sabi di mi ben abi foe bijbel waarheid èn a froetrow di mi ben froetrow tapoe Jehovah ben jepi mi foe loekoe nanga froetrow go na a tamara.
Sma ben taigi mi mama taki efoe mi ben go na wan obiaman foe tjari ofrandi, dan mi ben sa kon betre. Mi ben weigri foe go, foe di mi ben sabi taki te mi ben sa doe so wan sani, dan dati no ben sa plisi Jehovah. Di den mati foe mi mama ben kon sabi taki mi ben abi a fasti bosroiti foe no go na wan obiaman, dan den ben gi mi ma a rai foe teki wan noto foe wan kolabon èn fasi mi fesi-ede nanga a noto. Baka dati a ben kan gi na obiaman a noto foe a kolabon, di a ben kan gebroiki foe tjari ofrandi gi mi. Mi no ben wani abi wan prati na ini èn mi ben taigi mi ma dati. Te foe kaba a ben tapoe nanga den moeiti di a ben doe foe meki mi abi foe doe nanga heiden relisi.
Na a ten di mi ben go na ati-oso, a gwasi siki ben de moi fara kaba. Mi ben kisi soro na mi heri skin. Den ben gi mi dresi na ati-oso, èn safrisafri mi skin ben bigin kon boen baka.
Den ben denki taki mi ben dede
Ma dati no ben de a kaba foe den problema foe mi. A siki ben kisi mi retisei foetoe di ben takroe srefisrefi, èn na ini 1962 den ben moesoe koti a foetoe poeroe. Baka na operâsi, mi ben kisi problema di ben abi foe doe nanga na operâsi. Den datra no ben froewakti taki mi ben sa libi. Wan weti priester di ben de wan zendeling ben kon foe doe den lasti ceremonia. Mi ben swaki toemoesi foe kan taki, ma wan ati-oso zuster ben taigi en taki mi ben de wan foe den Kotoigi foe Jehovah.
A priester ben taigi mi: „Joe wani kon tron wan Katoliksma, so taki joe kan go na hemel?” A sani dati ben meki mi lafoe na ini misrefi. Mi ben begi Jehovah foe gi mi a krakti foe man piki. Nanga foeroe moeiti mi ben man taki: „Nôno!” A priester ben drai en baka èn ben waka gowe.
A situwâsi foe mi ben kon moro takroe te leki den sma di ben wroko na ini na ati-oso ben denki taki mi ben dede. Den ben tapoe mi fesi nanga wan laken. Ma den no ben tjari mi go na ini a kamra pe den ben e poti dedesma, foe di wan datra noso wan ati-oso zuster ben moesoe taki fosi dati mi ben dede troetroe. No wan datra ben de na wroko, èn ala den ati-oso zuster ben go na wan fesa. So boen, den ben libi mi na ini na ati-oso kamra a heri neti. Di a datra ben kon loekoe den sikiman a tra mamanten, no wan sma ben kon na mi bedi, bika mi ben tapoe ete nanga wan laken èn den ben denki taki mi ben dede. Te foe kaba wan sma ben si taki a „dedeskin” na ondro a laken ben e boeweigi!
We, mi ben kon betre, èn na ini december 1963 den ben froisi mi go na a Abeokuta Ati-oso Kampoe gi gwasi siki na zuidwestsei foe Nigeria. Sensi a ten dati mi e libi drape.
Den ben gens a preikiwroko foe mi
So wan 400 gwasiman ben de na ini a kampoe di mi ben kon, èn mi ben de a wan-enkri Kotoigi. Mi ben skrifi go na a Genootschap, èn den ben piki wantewante foe di den ben seni gemeente Akomoje foe meki kontakti nanga mi. So boen, ala ten mi ben abi kontakti nanga den brada.
So esi leki mi ben doro na ini a kampoe, mi ben bigin preiki. A pastoor foe a kampoe no ben prisiri nanga dati, èn a ben froeteri na ambtenari di ben abi a wroko foe jepi sma di de na ini nowtoe èn di ben abi a frantiwortoe na ini a kampoe, san mi ben e doe. Na ambtenari di ben abi a wroko foe jepi sma di de na ini nowtoe ben de wan bigisma di ben komoto foe Doisrikondre. A ben taigi mi taki mi no ben abi reti foe leri sma bijbel, bika mi no ben kisi a skoro noso a papira foe doe dati; foe di mi no doro den markitiki dati, dan mi ben sa leri sma falsi sani. Efoe mi ben go doro foe leri sma, dan den ben kan poeroe mi foe a kampoe èn ben kan weigri foe gi mi datra jepi. A no ben gi mi pasi foe taki wan sani foe piki en baka.
Baka dati a ben gi na ordroe taki no wan sma moesoe studeri bijbel nanga mi. A bakapisi ben de taki den sma di ben sori belangstelling, no ben e kon na mi moro.
Mi ben taki foe na afersi nanga Jehovah na ini begi èn mi ben aksi en foe gi mi koni nanga tiri. A sonde baka dati, mi ben go na a Baptist kerki na ini a kampoe, ala di mi no ben teki prati na den kerkidienst. Wan okasi ben de na a ten foe a dienst pe den sma di ben de drape ben kan poti aksi. Mi ben opo mi anoe èn mi ben aksi: „Efoe ala boen sma e go na hemel èn ala takroe sma e go na wan tra presi, dan foe san ede Jesaja 45:18 e taki dati Gado ben meki grontapoe foe sma libi na tapoe?”
Foeroe sma ini a gemeente ben kroetoekroetoe. Te foe kaba a pastoor, di ben de wan zendeling, ben taki dati wi no kan sabi den pasi foe Gado. Na a momenti dati mi ben piki mi eigi aksi foe di mi ben leisi den tekst di e sori taki 144.000 sma sa go na hemel, taki den godelowsoe sma sa lasi gowe èn taki regtfardiki sma sa libi na grontapoe foe têgo. — Psalm 37:10, 11; Openbaring 14:1, 4.
Ala sma ben klapoe ini den anoe foe sori warderi gi a piki. Dan a pastoor ben taki: „Klapoe wan di foe toe leisi bika a man disi sabi bijbel troetroe.” Baka a dienst, son wan ben kon na mi èn ben taki: „Joe sabi moro leki a pastoor!”
A druk foe poeroe mi e go doro
A sani dati ben tapoe a prenspari pisi foe a froefolgoe èn sma ben studeri bijbel makandra nanga mi baka. Ma gensman ben tan de ete di ben poti druk tapoe na ambtenari di ben abi a wroko foe jepi sma di de na ini nowtoe, foe poeroe mi. Wan sani foe wan moen baka a kerkidienst, a ben kari mi èn a ben taki: „Foe san ede joe e tan preiki? Sma na mi kondre no lobi Jehovah Kotoigi, èn a de a srefi djaso. Foe san ede joe e gi mi problema? Joe no sabi taki mi kan poeroe joe?”
Mi ben piki: „Papa, mi e lespeki joe foe dri reide ede. A fosiwan, bika joe owroe moro mi, èn bijbel e taki dati wi moesoe abi lespeki gi weti wiwiri. A di foe toe reide foe san ede mi e lespeki joe na taki joe ben libi joe kondre foe jepi wi djaso. A di foe dri reide de taki joe abi switifasi, lobi foe gi sani èn e jepi den sma di de na ini banawtoe. Ma nanga sortoe reti joe e denki taki joe kan poeroe mi? A presidenti foe a kondre no e poeroe den Kotoigi foe Jehovah. A tiriman foe a kontren disi di poti soleki fa a gwenti de, no e poeroe wi. Srefi efoe joe e jagi mi foe a kampoe disi, tokoe Jehovah sa sorgoe gi mi.”
Noiti na fesi mi ben taki na so wan krin fasi nanga en, èn mi ben kan si taki a sani ben naki en ati. A ben waka gowe sondro foe taki wan wortoe. Baka ten, te wan sma ben kragi foe mi, dan a ben piki nanga lasi-ati: „Mi no e go boemoei nanga a problema disi moro. Efoe joe abi wan problema nanga a preikiwroko foe en, dan taki a tori nanga en!”
A leri leisi èn skrifi skoro
Den sma di ben go na a Baptist kerki na ini a kampoe ben tan gens a preikiwroko foe mi. Dan mi ben abi wan idea. Mi ben go na a ambtenari di ben abi a wroko foe jepi sma di de na ini nowtoe èn mi ben aksi efoe mi ben sa kan opo wan leri leisi èn skrifi skoro. Di a ben aksi omeni moni mi wani den ben moesoe pai mi, dan mi ben taki dati mi ben o leri sma sondro foe teki pai.
Den ben gi mi wan kamra foe hori a skoro, wan bord nanga kreiti, èn na so fasi mi ben bigin leri wan toe gwasiman di ben libi na ini a kampoe toe, foe leisi. Wi ben e hori skoro ala dei. Den fosi 30 miniti, mi ben e leri den foe leisi, baka dati mi ben e froeteri wan bijbel tori èn ben e tjari a tori kon na krin. Baka dati wi ben e leisi a tori komoto foe bijbel.
Wan studenti ben de wan oema di ben nen Nimota. A ben abi foeroe belangstelling gi jeje afersi èn a ben e poti aksi di abi foe doe nanga relisi, na ini a kerki èn na ini a moskee. A no ben kisi piki tapoe den aksi foe en drape, dati meki a ben e kon foe aksi mi. Te foe kaba a ben gi en libi abra na Jehovah èn ben teki dopoe. Wi ben trow na ini 1966.
Foeroe sma foe wi gemeente na ini a ten disi ben leri leisi èn skrifi na ini a leri leisi èn skrifi skoro dati. Mi no ben abi a koni foe kon nanga na idea foe opo a skoro dati. Seiker, a blesi foe Jehovah ben de krin foe si. Baka dati, no wan sma ben proeberi foe tapoe mi foe preiki.
Wan Kownoekondre zaal na ini a kampoe
Na a ten di Nimota nanga mi ben trow, wi ben de nanga fo sma di ben e kon makandra doronomo foe studeri A Waktitoren makandra. Wan sani foe wan jari langa, wi ben kon makandra na ini a kamra pe den ben wasi den soro foe a gwasi siki. Dan na ambtenari di ben abi a wroko foe jepi sma di de na ini nowtoe, di ben tron mi mati now, ben taigi mi: „A no boen taki joe e anbegi joe Gado na ini wan kamra pe wi e behandel sma.”
A ben taki dati wi ben kan kon makandra na ini wan temreman lowsoe di den no ben gebroiki. Baka ten a lowsoe dati ben kenki kon tron wan Kownoekondre zaal. Wi ben kaba a zaal na ini 1992 nanga a jepi foe den brada na ini a foto. Soleki fa joe kan si na a fowtow tapoe bladzijde 24, dan a zaal foe wi na wan steifi oso — a plèister èn a ferfi, èn a abi wan sementi gron nanga wan steifi daki.
Preiki gi den sma di abi a gwasi siki
A gwasiman kampoe na mi gebied 33 jari langa kaba. Fa a de foe preiki gi gwasiman? Djaso na Afrika foeroe sma e bribi dati ala sani e komoto na Gado. Dati meki te den kisi a gwasi siki, dan den e bribi taki, awansi fa a no fa, Gado de frantiwortoe. Son wan foe den e brokosaka srefisrefi foe a situwâsi foe den. Trawan e atibron èn e taki: „No taki nanga wi foe wan lobi-ati Gado di abi sari-ati. Efoe den sani dati ben de troe, dan a siki disi ben o gowe!” Baka dati wi e leisi èn e taki-go-taki-kon foe Jakobus 1:13, pe skrifi: ’Gado no e tesi no wan sma nanga ogri sani.’ Baka dati wi e tjari kon na krin foe san ede Jehovah e gi pasi meki siki e pina sma, èn wi e sori go na a pramisi di A gi foe wan paradijs grontapoe pe no wan sma sa siki. — Jesaja 33:24.
Foeroe sma doe wan sani tapoe a boen njoensoe. Sensi mi ben kon na ini a kampoe disi, Jehovah gebroiki mi foe jepi moro leki 30 sma foe gi densrefi abra na Gado èn teki dopoe, alamala na gwasiman. Foeroe foe den drai go baka na den oso foe den baka di den kon betre, èn wan toe foe den dede. Now wi abi 18 Kownoekondre preikiman, èn so wan 25 sma e kon na den konmakandra doronomo. Toe foe wi e dini leki owroeman, èn wi abi wán dinari ini a diniwroko nanga wán gewoon pionier. O kolokoe mi de foe si so foeroe e dini Jehovah na wan getrow fasi now na ini a kampoe disi! Di mi ben kon djaso, mi ben frede taki mi ben sa de mi wawan, ma Jehovah blesi mi na wan moi fasi.
A prisiri foe dini den brada foe mi
Mi ben gebroiki dresi gi a gwasi siki foe 1960 te leki wan sani foe feifi jari pasa kaba. Now mi kon betre krinkrin, neleki fa den trawan ini a gemeente kon betre toe. A gwasi siki libi en marki na baka — mi lasi mi foetoe, èn mi no kan poti den anoe foe mi kon reti — ma a siki gowe.
Foe di mi kon betre, dan son sma aksi foe san ede mi no e gowe libi a kampoe èn e go baka na oso. Difrenti reide de foe san ede mi e tan, ma a prenspariwan de taki mi wani tan jepi den brada foe mi djaso. A prisiri di mi abi foe loekoe den skapoe foe Jehovah, e pasa ala sani di mi famiri ben sa kan gi mi efoe mi ben go baka na den.
Mi de so nanga tangi na ati taki mi ben sabi Jehovah bifo mi ben kon sabi taki mi ben abi gwasi siki. Efoe mi no ben sabi Jehovah, mi ben sa kan kiri misrefi. Foeroe moeilekhèit nanga problema ben de na ini ala den jari, ma a no ben de a dresi di ben jepi mi — a ben de Jehovah. Te mi e prakseri baka foe a ten di pasa, dan mi e prisiri; èn te mi e prakseri foe a tamara na ondro a Kownoekondre foe Gado, dan mi e prisiri srefi moro.
[Faki na tapoe bladzijde 25]
Wan papira di e gi bodoi foe gwasi siki
San na gwasi siki?
A gwasi siki foe a ten disi na wan siki di kon foe wan bakterie èn di Armauer Hansen ben kon feni na ini 1873. Foe di datra e warderi a wroko foe en, meki den e kari a gwasi siki a siki foe Hansen toe.
A bakterie e pori den senwetitei, bonjo, ai nanga son pisi foe a skin. Sma e lasi den firi, foeroetron na den anoe nanga foetoe. Te den no e ondrosoekoe a siki, dan a siki kan pori a fesi nanga den foetoe noso den anoe srefisrefi. Pikinmoro noiti a siki e kiri sma.
Wan dresi de gi a siki?
Sma di no abi den takroe sortoe gwasi siki, kan kon betre sondro wan spesroetoe sortoe behandeling. Den moro serjoesoe sortoe kan kon betre nanga dresi.
A fosi dresi foe feti nanga gwasi siki, di den ben bigin gebroiki na ini den jari 1950 te go miti 1959, no ben wroko esi èn moro nanga moro a no ben wroko boen baka ten, bika a bakterie foe a gwasi siki ben bow wan weerstand gi a dresi. Njoen dresi ben meki, èn sensi den jari na mindri 1980 nanga 1983, Multi-Drug Therapy (MDT) ben tron a fasi foe behandel a siki na heri grontapoe. Na a behandeling disi den e gebroiki dri dresi makandra — Dapsone, Rifampicin nanga Clofazimine. Ala di MDT e kiri a bakterie, a no e meki pisi foe a skin di pori kaba, kon boen baka.
MDT boen srefisrefi foe dresi a siki. Foe dati ede a nomroe foe sma di abi gwasi siki saka heri esi foe 12 miljoen sma na ini 1985 te go miti wan sani foe 1,3 miljoen sma na a pisi ten foe mindri 1996.
O gaw a siki disi e panja?
Gwasi siki no e panja ensrefi so foeroe; foeroe sma abi sani na ini a skin di tranga nofo foe feti nanga a siki disi. Te a siki panja go na wan sma, dan foeroetron a e pasa nanga sma di e libi nanga den sma di abi a siki èn abi krosibei kontakti nanga den.
Datra no sabi seiker fa a bakterie e kon na ini a libisma skin, ma den e denki taki a e kon na ini a skin foe di a e pasa na ini a skinboeba noso a e pasa na ini a noso.
Howpoe gi a tamara
Gwasi siki poti na tapoe a lijst foe siki di „no moesoe de wan poebliki gosontoe problema” moro na ini a jari 2000. Dati wani taki dati a nomroe foe den kefal foe gwasi siki na ini iniwan libimakandra no sa pasa 1 tapoe 10.000 sma. Na ondro a Kownoekondre foe Gado a siki sa poeroe krinkrin. — Jesaja 33:24.
Presi pe wi feni den bodoi: Wereldgezondheidsorganisatie; Internationaal Federatie foe Vereniging di e feti nanga gwasi siki; nanga Manson’s Tropical Diseases, Uitgave foe 1996.
[Faki na tapoe bladzijde 27]
Gwasi siki na ini a ten disi de a srefi leki na ini bijbel ten?
Leriboekoe tapoe a kontren foe datra tori na ini a ten disi e taki finifini san na gwasi siki; a sabidensi nen gi a microbe di abi foe doe nanga a siki na Mycobacterium leprae. A no de foe taki dati bijbel no de wan leriboekoe tapoe a kontren foe datra tori. Den Hebrew nanga Griki wortoe di vertaal nanga „gwasi siki” na ini foeroe bijbelvertaling wani taki moro leki dati. Foe eksempre, a gwasi siki di bijbel e taki foe en, ben meki marki di de foe si no soso na libisma, ma so srefi na krosi nanga oso, wan sani di wan bakterie no e doe. — Lefitikus 13:2, 47; 14:34.
Moro fara, den marki na libisma di e sori taki wan sma abi gwasi siki na ini a ten disi, no de soifri a srefi fasi fa den ben taki foe gwasi siki na ini bijbel ten. Son sma e denki taki a froeklari gi a sani dati kan de foe di a fasi fa den siki de, e kenki baka wan pisi ten. Tra sma e bribi taki a gwasi siki di bijbel taki foe en, e taki foe wan lo siki, di kan abi a siki na ini di M. leprae e meki doe kon noso no kan abi a siki na ini.
A Theological Dictionary of the New Testament e taki dati a Griki nanga a Hebrew wortoe di den gwenti vertaal nanga gwasi siki „e sori go na a srefi siki, noso groepoe foe siki . . . Sma kan tweifri efoe a siki disi na san wi e kari now gwasi siki. Ma a joisti fasi fa datra e kari a siki no abi krakti tapoe a fasi fa wi e si den tori foe a dresi foe sma [foe gwasiman di Jesus nanga den disipel foe en ben dresi].”
[Prenki na tapoe bladzijde 24]
A gemeente dorosei foe a Kownoekondre zaal na ini a gwasiman kampoe
[Prenki na tapoe bladzijde 26]
Isaiah Adagbona nanga en wefi, Nimota