Wi no man wai pasi gi kroektoedoe?
„Ala di someni sani pasa, tokoe mi e bribi ete taki sma abi boen ati troetroe. Mi no kan bow mi howpoe soso na tapoe wan fondamenti foe broeja, sari, nanga dede.” — Anne Frank.
ANNE FRANK, wan jongoe djoe meisje di ben abi 15 jari, ben skrifi den wortoe disi di e naki sma ati, na ini a dei-boekoe foe en sjatoe bifo a dede. Moro leki toe jari langa, a famiri foe en ben kibri na ini wan sodro kamra na Amsterdam. A howpoe di a ben abi foe wan moro boen grontapoe, ben lasi gowe di wan toriman ben taigi den Nazi pe en nanga en famiri ben tan. A tra jari, 1945, Anne kon dede foe tyfus na a Bergen-Belsen strafoeman kampoe. Siksi miljoen tra djoe ben pina wan srefi sortoe takroe bakapisi.
A didibri plan foe Hitler foe kiri wan heri pipel kan de a moro takroe kefal foe kroektoedoe teige wan ras na ini wi jarihondro, ma a no de a wan-enkri wan. Na ini 1994 sma ben srakti moro leki wan afoe miljoen Tutsi na Rwanda, soso foe di den ben de foe wan „tra” lo. Èn na ini a fosi grontapoefeti, wan sani foe wan miljoen Armeini sma dede foe di trawan ben wani soifri a ras foe den.
Den ogri-ati fasi foe kroektoedoe
A kiri di sma e kiri wan ras poeroe na ipi-ipi no de a wan-enkri fasi foe kroektoedoe. Kroektoedoe na sociaal sei e meki taki so wan di foe feifi pisi foe ala libisma safrisafri moesoe libi wan pôti libi di e kwinsi den. Moro takroe srefi, a libisma reti groepoe di den e kari Anti-Slavery International, e teri so wan 200.000.000 sma di de na ini katibo. A kan taki nownowde moro srafoe de na grantapoe na ini a ten disi, moro leki iniwan tra ten na ini a historia foe libisma. A troe taki sma no e seri den srafoe disi na poebliki, ma den situwâsi pe den sma moesoe wroko foeroetron na ini, takroe moro leki moro foeroe foe den situwâsi foe srafoe foe fositen.
Kroektoedoe na ini wet e poeroe den fondamenti reti di miljoenmiljoen sma abi. „Pikinmoro ibri dei, na wan presi na grontapoe sma e doe kefalek takroe ogri teige den reti foe tra sma”, na so Amnesty International e taki na ini a verslag foe en foe 1996. „Den sma di moro foeroe e kisi foe doe nanga disi, na den pôtiwan nanga mofinawan, spesroetoe oemasma, pikin-nengre, grani sma nanga loweman.” A verslag ben taki: „Na son kondre, den stroektoeroe foe a nâsi pikinmoro no de moro èn no libi no wan wet foe kibri den swakiwan teige den trangawan.”
Na ini 1996 foeroe tindoesoen sma ben sroto èn ben kisi hebi skin-ati na ini moro leki wan hondro kondre. Èn na ini den lasti jari di pasa, hondrohondro doesoen sma lasi, foe di, soleki fa a sori, sroedatimakti noso terrorist groepoe ben tjari den gowe nanga tranga. Sma e denki taki foeroe foe den sma disi, di den ben tjari gowe nanga tranga, dede kaba.
A no de foe taki dati orlokoe na sani di no boen srefisrefi, ma moro nanga moro orlokoe e feti. Fetisani foe a ten disi kan soetoe go tapoe borgoe foe wan presi, so srefi tapoe oemasma nanga pikin. Èn disi no e pasa soso foe di den e iti bom lawlaw tapoe den foto. A dwengi di den e dwengi oemasma nanga oemapikin nanga tranga foe abi seks nanga den, na sani di sroedati gwenti foe doe leki wan pisi foe a feti foe den; èn foeroe foe den groepoe di e opo densrefi teige tirimakti e tjari pikin-nengre nanga tranga gowe foe go leri den foe tron kiriman. Den Verenigde Nâsi ben taki foe den sortoe sani disi na ini a verslag „Impact of Armed Conflict on Children” („A krakti di sroedati-feti abi tapoe pikin-nengre”): „Moro nanga moro foe grontapoe e saka go na ini wan situwâsi pe boen gwenti nanga wet lasi gowe.”
Sondro tweifri, a situwâsi disi pe boen gwenti nanga wet lasi gowe, tjari wan grontapoe kon di foeroe srefisrefi nanga kroektoedoe — foe ras ede, foe sociaal sei, foe wet sei, noso foe sroedati sei. A no de foe taki dati, disi no de wan njoen sani. Moro leki toe doesoen feifi hondro jari pasa, wan Hebrew profeiti ben kragi: „A wet swaki èn a de foe soso, èn noiti retidoe e feni presi. Ogri man e kisi den regtfardiki wan foe hori den, èn na so retidoe e boigi.” (Habakuk 1:4, Today’s English Version) Ala di ala ten kroektoedoe ben de foe feni foeroe, tokoe a di foe 20 jarihondro moesoe kisi a nen leki a jarihondro pe kroektoedoe ben doro wan njoen heimarki.
A abi trobi efoe kroektoedoe de?
A abi trobi efoe joesrefi e njan pina foe a bakapisi foe kroektoedoe. A abi trobi foe di a e meki a moro bigi pisi foe libisma lasi a reti di den abi foe de kolokoe. Èn a abi trobi toe foe di foeroe tron kroektoedoe e leti a faja foe feti pe broedoe e fadon, èn dati di foe en sei, e jepi taki a faja foe kroektoedoe e tan bron.
Vrede nanga kolokoe tai boen steifi nanga retidoe, ma kroektoedoe e poeroe howpoe èn e pori den boen froewakti foe wan sma. Soleki fa Anne Frank nanga sari ben kon froestan dan, sma no kan bow a howpoe foe den tapoe wan fondamenti foe broeja, sari, nanga dede. Neleki en, wi alamala a angri gi wan moro boen sani.
Na angri disi, meki taki wan toe sma doe moeiti foe tjari pikinso retidoe kon gi a libisma libimakandra. Dati meki na Universeel Froeklari foe den Reti foe libisma, di na Algemene Konmakandra foe den Verenigde Nâsi ben teki na ini 1948, e taki: „Ala libisma gebore fri èn abi a srefi wartifasi nanga den srefi reti. Den kisi froestan nanga konsensi èn den moesoe handri nanga makandra leki brada.”
Den wortoe disi seiker na boen wortoe, ma tokoe libisma famiri de fara ete foe doro a marki disi di den e winsi — wan reti libimakandra pe ibriwan sma e njan boen foe den srefi reti èn ibriwan sma e handri nanga en kompe libisma leki wan brada. Foe doro a marki disi, soleki fa a VN Froeklari e sori, ben sa dini leki „a fondamenti foe fri, retidoe, nanga vrede na grontapoe”.
Ma a de so, taki kroektoedoe frekti so kefalek na ini a libisma libimakandra taki noiti moro a sa roetoe poeroe? Noso a kan, taki wan steifi fondamenti sa poti gi fri, retidoe, nanga vrede na a wan noso tra fasi? Efoe dati de so, dan soema kan seti so wan fondamenti èn sorgoe taki ala sma sa kisi winimarki foe dati?
[Prenki na tapoe bladzijde 3]
UPI/Corbis-Bettmann