Wakti nanga „fajafaja froewakti”
„A fajafaja froewakti foe a kriatoeroe e wakti taki den manpikin foe Gado tjari kon na krin.” — ROMESMA 8:19.
1. Fa a situwâsi foe den kresten na ini a ten disi de a srefi leki di foe den fosi jarihondro kresten?
A SITUWÂSI foe troe kresten na ini a ten disi gersi di foe den fosi jarihondro kresten. Wan profeititori ben jepi den foetoeboi foe Jehovah na ini a ten dati foe kon sabi o ten a Mesias ben o kon (Danièl 9:24-26). A srefi profeititori ben taki na fesi dati Jerusalem ben o kisi pori, ma a profeititori no ben froeteri foe no wan sani di ben kan meki kresten sabi na fesi o ten dati ben o pasa (Danièl 9:26b, 27). Na a srefi fasi, soleki wi ben kan froewakti, wan profeititori ben meki opregti bijbelstudenti foe a di foe 19 jarihondro de nanga froewakti. Foe di den ben tai den „seibi ten” foe Danièl 4:25 nanga „den ten foe den Heiden”, meki den ben froewakti taki Krestes ben sa kisi Kownoekondre makti na ini 1914 (Lukas 21:24, King James Version; Esekièl 21:25-27). Ala di a boekoe Danièl abi foeroe profeititori, tokoe no wan foe den profeititori disi e gi den disiten bijbelstudenti pasi foe bereken soifri o ten Satan en heri seti foe sani sa kisi pori (Danièl 2:31-44; 8:23-25; 11:36, 44, 45). Ma heri esi disi sa feni presi, bika wi e libi na ini „a ten foe a kaba”. — Danièl 12:4.a
A de di sma de na ai na ini a ten foe Krestes en denoja
2, 3. (a) San na a moro bigi boeweisi taki wi e libi na ini Krestes en denoja leki kownoe? (b) San e sori taki kresten moesoe tan na ai na a ten foe Jesus Krestes en denoja?
2 A troe, taki wan profeititori ben meki kresten de nanga froewakti bifo Krestes ben kisi Kownoekondre makti na ini 1914. Ma a „marki” di Krestes ben gi foe a denoja foe en èn a bosroiti foe a seti foe sani, ben abi foe doe nanga sani di ben o feni presi. Èn foeroe foe den sani disi ben sa de foe si baka te a denoja foe en ben bigin. Den sortoe sani disi di ben sa feni presi — feti, mankeri foe njanjan, gronseki, pestsiki, a kon di kroektoedoe ben o kon moro foeroe, a froefolgoe di sma ben o froefolgoe kresten, èn a preiki di a boen njoensoe foe a Kownoekondre ben sa preiki na heri grontapoe — e gi a moro bigi boeweisi taki wi e libi now na ini Krestes en denoja na ini kownoe makti. — Mateus 24:3-14; Lukas 21:10, 11.
3 Tokoe, a sani di Jesus ben wani taki troetroe di a ben gi rai na den disipel foe en, ben de: „Tan loekoe, tan na ai, . . . Tan hori wakti” (Markus 13:33, 37; Lukas 21:36). Efoe wan sma e leisi finifini den tra wortoe di skrifi lontoe den froemane disi foe tan na ai, dan dati sa sori taki Krestes no ben taki na a fosi presi taki wi moesoe loekoe boen san ben sa de a marki foe a bigin foe en denoja. Na presi foe dati, a ben gi den troe disipel foe en a komando foe tan na ai na ini a pisi ten foe a denoja foe en. Gi sortoe sani den troe kresten ben moesoe tan na ai?
4. Gi sortoe sani a marki di Jesus ben taki na fesi foe en ben o de wan jepi?
4 Jesus ben gi a bigi profeititori foe en leki wan piki tapoe na aksi: „O ten den sani disi sa de [den sani di ben o feni presi bifo a djoe seti foe sani ben o pori], èn san sa de a marki foe joe denoja èn foe a bosroiti foe a seti foe sani?” (Mateus 24:3) A marki di ben taki na fesi, ben sa jepi sma foe no kon sabi a denoja foe Krestes wawan, ma so srefi foe kon sabi den sani di ben sa feni presi bifo a kaba foe a disiten ogri seti foe sani.
5. Fa Jesus ben sori taki ala di na jejefasi a ben sa de noja, tokoe a ben sa moesoe „kon” ete?
5 Jesus ben sori taki na ini a pisi ten foe en „denoja” (Grikitongo, pa·rou·siʹa), a ben sa kon nanga makti èn nanga glori. Jesus ben taki foe ’a kon di a e kon’ (di sori go na wan toe fasi foe a Griki wortoe erʹkho·mai): „Dan a marki foe a Manpikin foe libisma sa kon de foe si na hemel, èn dan ala den lo foe grontapoe sa naki densrefi na ini wan sari krei, èn den sa si a Manpikin foe libisma e kon na tapoe den wolkoe foe hemel nanga krakti èn bigi glori. . . . Now, leri foe a figabon leki wan agersitori a sani disi: So esi leki den jongoe taki foe en e kon safoe èn e bigin kisi wiwiri, dan oenoe sabi taki zomer de krosibei. So a de toe, taki te oenoe e si ala den sani disi, dan oenoe sabi taki en [Krestes] de krosibei, na dromofo. . . . Foe dati ede, tan na ai doronomo, bika oenoe no sabi sortoe dei oen Masra e kon. . . . Oenoe . . . moesoe sori taki oenoe de srekasreka, bika a Manpikin foe libisma e kon na wan joeroe di oenoe no ben prakseri.” — Mateus 24:30, 32, 33, 42, 44.
Foe san ede Jesus Krestes e kon?
6. Fa „Babilon a Bigiwan” sa kisi pori?
6 Ala di nownowde Jesus Krestes de Kownoe sensi 1914, tokoe a moesoe kroetoe politiek organisâsi nanga aparti sma ete bifo a e tjari strafoe kon tapoe den wan di a feni taki den ogri. (Teki gersi 2 Korentesma 5:10.) Heri esi Jehovah sa poti na ini den prakseri foe den politiek tiriman foe tjari pori kon na tapoe „Babilon a Bigiwan”, a grontapoemakti foe falsi relisi (Openbaring 17:4, 5, 16, 17). Na apostel Paulus ben taki spesroetoe taki Jesus Krestes sa pori „a sma foe kroektoedoe” — den kerki tiriman di fadon komoto na bribi èn di de foe a krestenhèit, di de wan prenspari pisi foe „Babilon a Bigiwan”. Paulus ben skrifi: „A sma foe kroektoedoe sa tjari kon na krin, di Masra Jesus sa poeroe na pasi nanga a jeje foe en mofo èn a sa meki en tron noti nanga a sori di a sa sori en denoja.” — 2 Tesalonikasma 2:3, 8.
7. Sortoe kroetoe a Manpikin foe libisma sa tjari kon na tapoe libisma te a kon nanga en glori?
7 Djonsrode, Krestes sa kroetoe den sma foe den nâsi tapoe a gron foe a fasi fa den handri nanga den brada foe en di de na grontapoe ete. Wi e leisi: „Te a Manpikin foe libisma e doro na ini en glori, èn ala den engel makandra nanga en, dan a sa go sidon na tapoe en glori kownoestoeroe. Èn ala den nâsi sa tjari kon makandra na en fesi, èn a sa prati sma foe makandra, neleki fa wan herder e prati den skapoe foe den bokoboko. Èn a sa poti den skapoe na en reti-anoe, ma den bokoboko na en kroektoe-anoe. . . . A kownoe sa taigi [den skapoe]: ’Foe troe, mi e taigi oenoe: Na a fasi fa oenoe ben doe disi gi wan foe den moro mendriwan foe den brada disi foe mi, oenoe ben doe disi gi mi.’ . . . Èn [den bokoboko] sa go na ini a têgo koti poeroe, ma den regtfardikiwan na ini a têgo libi.” — Mateus 25:31-46.
8. Fa Paulus e taki foe a kon di Krestes e kon foe kroetoe den godelowsoewan?
8 Soleki fa na agersitori foe den skapoe nanga den bokoboko e sori, dan Jesus e hori wan lasti kroetoe na mindri ala den godelowsoewan. Paulus ben gi kompe bribiman di ben pina, a djaranti taki den ben sa kisi „froelekti makandra nanga wi te den sa tjari wi Masra Jesus kon na krin na hemel makandra nanga den makti engel foe en, na ini wan tranga faja, te a e teki refensi tapoe den wan di no sabi Gado èn tapoe den wan di no e gi jesi na a boen njoensoe foe wi Masra Jesus. Den srefi sma disi sa kisi a kroetoe strafoe foe têgo pori, farawe foe a fesi foe Masra èn foe a glori foe en krakti, na a ten di a e kon foe kisi glori ini a tori foe den santawan foe en” (2 Tesalonikasma 1:7-10). Nanga ala den span sani disi di de na wi fesi, a no de so dan taki wi moesoe sori bribi èn tan na ai fajafaja foe a kon di Krestes e kon?
Wakti fajafaja tapoe a tjari kon na krin foe Krestes
9, 10. Foe san ede den salfoewan di de na grontapoe ete e wakti fajafaja a tjari kon na krin foe Jesus Krestes?
9 „Te den sa tjari wi Masra Jesus kon na krin na hemel”, dan dati no sa de wawan foe tjari pori kon na tapoe den godelowsoewan ma so srefi foe pai den regtfardikiwan. Den salfoe brada foe Krestes di de na grontapoe ete, kan pina ete kande bifo Krestes tjari kon na krin, ma tokoe den e prisiri na ini a moi hemel howpoe foe den. Na apostel Petrus ben skrifi den salfoe kresten: „Tan abi prisiri, foe di oenoe abi wan prati na a pina di Krestes ben pina, so taki oenoe kan prisiri èn oenoe kan prisiri pasa marki toe na a ten te en glori sa tjari kon na krin.” — 1 Petrus 4:13.
10 Den salfoewan abi a fasti bosroiti foe tan getrow te leki Krestes ’sa tjari den kon makandra na en’ so taki ’na eigifasi foe a bribi foe den di kisi tesi’, „kan kon de wan reide foe prèise nanga glori nanga grani na a tjari kon na krin foe Jesus Krestes” (2 Tesalonikasma 2:1; 1 Petrus 1:7). Wi kan taki foe den sortoe getrow kresten di salfoe nanga Gado en santa jeje: „A kotoigi foe a Krestes kon de steifi na mindri oenoe, so taki oenoe no e misi no wan sani na ini no wan enkri presenti kwetikweti, ala di oenoe e wakti fajafaja tapoe a tjari di wi Masra Jesus Krestes moesoe tjari kon na krin.” — 1 Korentesma 1:6, 7.
11. San den salfoe kresten e doe ala di den e wakti a tjari kon na krin foe Jesus Krestes?
11 A salfoe fikapisi abi den srefi firi leki Paulus di ben skrifi: „Mi e taki dati a pina di wi e pina now no de notinoti efoe joe teki en gersi a glori di sa tjari kon na krin na ini wi” (Romesma 8:18). A no de fanowdoe foe den moesoe go bereken a ten so taki dati kan jepi den foe abi bribi. Den e tan abi foeroe foe doe na ini a diniwroko foe Jehovah, èn na so fasi den e gi wan heri moi eksempre na den kompe foe den, den „tra skapoe” (Johanes 10:16). Den salfoewan disi sabi taki a kaba foe na ogri seti foe sani disi de krosibei, èn den e teki a froemane foe Petrus na ati: „Tranga oen jeje foe doe a wroko, hori oensrefi dorodoro; poti oen howpoe tapoe a no-froedini boen-ati di oenoe sa kisi te Jesus Krestes kon na krin.” — 1 Petrus 1:13.
„A fajafaja froewakti foe a kriatoeroe”
12, 13. Fa libisma kriatoeroe ben „kon na ondro soso sani”, èn foe sortoe sani den tra skapoe e angri?
12 Den tra skapoe abi wan sani toe foe libi gi dati nanga fajafaja froewakti? Seiker den abi dati. Baka di Paulus ben taki foe a glori howpoe foe den wan di Jehovah ben teki leki en „manpikin” di wiki nanga Gado santa jeje èn di A teki leki „kompe erfgenaam nanga Krestes” na ini a hemel Kownoekondre, dan a ben taki: „A fajafaja froewakti foe a kriatoeroe e wakti taki den manpikin foe Gado tjari kon na krin. Bika a kriatoeroe ben kon na ondro soso sani, no foe di densrefi ben wani, ma foe Gado ede di ben poti dati na en ondro, tapoe a fondamenti foe howpoe so taki a kriatoeroe srefi sa kon fri toe foe a katibo foe pori èn sa abi a glori fri foe den pikin foe Gado.” — Romesma 8:14-21; 2 Timoteus 2:10-12.
13 Foe di Adam ben sondoe, meki ala den bakapikin foe en ben „kon na ondro soso sani”, foe di den gebore na ini katibo foe sondoe nanga dede. Den no man fri densrefi foe so wan katibo (Psalm 49:7; Romesma 5:12, 21). Den tra skapoe e angri troetroe foe „kon fri . . . foe a katibo foe pori”! Ma bifo dati feni presi, dan spesroetoe sani moesoe feni presi fosi di e kroederi nanga den ten nanga den pisi ten foe Jehovah.
14. San sa de ini a tori te „den manpikin foe Gado tjari kon na krin”, èn fa disi sa meki taki libisma sa „kon fri foe a katibo foe pori”?
14 A fikapisi foe den salfoe „manpikin foe Gado” moesoe ’tjari kon na krin’ fosi. San disi sa wani taki? Na tapoe Gado reti ten a sa kon de krin gi den tra skapoe taki den salfoewan kisi „wan lakstampoe” te foe kaba èn kisi glori foe tiri makandra nanga Krestes (Openbaring 7:2-4). Den „manpikin foe Gado” di kisi wan opobaka, sa ’tjari kon na krin’ toe te makandra nanga Krestes den sa pori Satan en ogri seti foe sani (Openbaring 2:26, 27; 19:14, 15). Baka dati, na ini a ten foe Krestes en Doesoen Jari Tiri, den sa ’tjari kon na krin’ moro fara leki priester di e gi den libisma „kriatoeroe” den winimarki foe a froeloesoe-ofrandi foe Jesus. Disi sa abi leki bakapisi taki a libismafamiri „sa kon fri toe foe a katibo foe pori” èn te foe kaba den sa go na ini „a glori fri foe den pikin foe Gado” (Romesma 8:21; Openbaring 20:5; 22:1, 2). Nanga so wan bigi howpoe, a de foe froewondroe taki den tra skapoe nanga „fajafaja froewakti” „e wakti taki den manpikin foe Gado tjari kon na krin”? — Romesma 8:19.
A pasensi foe Jehovah wani taki froeloesoe
15. San noiti wi moesoe frigiti ini a tori foe o ten Jehovah e meki sani feni presi?
15 Jehovah na a Bigiwan foe Hori a Ten Na Ai. A fasi fa A e seti a ten foe sani kan feni presi, sa sori taki a de volmaakti. A kan taki a no ala ten sani e waka soleki fa wi ben froewakti dati. Ma wi kan bribi troetroe taki ala den pramisi foe Gado sa kon troe (Josua 23:14). A kan taki A e meki sani e tan moro langa leki fa foeroe sma ben froewakti. Ma meki wi soekoe foe froestan den pasi foe En èn foe warderi a koni foe En. Paulus ben skrifi: „O, a dipi foe a goedoe nanga a koni nanga a sabi foe Gado! Den kroetoe foe en e dangra sma foe froestan èn no wan sma kan kon sabi den pasi foe en!” Bika ’soema leri sabi a denki foe Jehovah, noso soema tron a raiman foe en?’ ” — Romesma 11:33, 34.
16. Soema kan feni winimarki foe a pasensi foe Jehovah?
16 Petrus ben skrifi: „Lobiwan, foe di oenoe e froewakti den sani disi [a pori foe na owroe „hemel” nanga „grontapoe” èn a kon di a „njoen hemel” nanga a „njoen grontapoe” di Gado pramisi, sa kon na ini a presi foe den], meki oenoe moesoe doe ala moeiti foe a feni oenoe sondro flaka èn sondro fowtoe èn na ini vrede te foe kaba. Moro fara, teki a pasensi foe wi Masra leki froeloesoe.” Foe Jehovah en pasensi ede, meki miljoenmiljoen sma moro e kisi na okasi foe kisi froeloesoe pasa a „dei foe Jehovah” di sa kon sondro wan sma froewakti dati, „leki wan foefoeroeman” (2 Petrus 3:9-15). A pasensi foe Jehovah e gi ibriwan foe wi na okasi toe foe ’tan wroko gi wi eigi froeloesoe nanga frede èn nanga beifi’ (Filipisma 2:12). Jesus ben taki dati wi moesoe ’poti prakseri na tapoe wisrefi’ èn „tan na ai” efoe wi wani „tanapoe na fesi a Manpikin foe libisma”, so taki a kan feni wi boen na a ten te a sa kon foe kroetoe sani. — Lukas 21:34-36; Mateus 25:31-33.
Tan wakti èn horidoro
17. Na sortoe wortoe foe na apostel Paulus wi moesoe hori wisrefi?
17 Paulus ben gi den jeje brada foe en a tranga foe hori den ai, ’no na tapoe den sani di den kan si, ma na tapoe den sani di den no kan si’ (2 Korentesma 4:16-18). A ben wani, taki noti no ben moesoe tapoe den foe si a paiman na hemel di ben de na den fesi. Efoe wi de salfoe kresten noso efoe wi de foe den tra skapoe, dan meki wi hori a toemoesi moi howpoe di de na wi fesi na prakseri èn meki wi no tapoe. Meki wi ’tan wakti èn horidoro’, èn boeweisi taki „wi no de den sortoe sma di e drai baka èn e kisi pori, ma den sortoe sma di abi bribi, meki a sili tan na libi”. — Romesma 8:25; Hebrewsma 10:39.
18. Foe san ede wi kan libi den ten nanga den pisi ten nanga overtoigi ini Jehovah anoe?
18 Nanga overtoigi wi kan libi den ten nanga den pisi ten ini Jehovah anoe. A kontroe foe den pramisi foe en „no sa kon lati” akroederi a ten di A poti foe sani feni presi (Habakuk 2:3). Na a srefi ten, a froemane di Paulus gi Timoteus, wani taki moro srefi gi wi. Paulus ben taki: „Mi e taigi joe nanga tranga na fesi Gado nanga Krestes Jesus, di sa kroetoe den libiwan nanga den dedewan, èn nanga jepi foe a sori di a sa sori ensrefi èn nanga jepi foe en kownoekondre: preiki a wortoe, doe en leki wan sani di de toemoesi prenspari na ini boen ten, na ini moeilek ten . . . Doe a wroko foe wan evangelie preikiman, doe joe diniwroko dorodoro.” — 2 Timoteus 4:1-5.
19. Foe doe sortoe sani ten de ete gi a pipel foe Jehovah, èn foe san ede?
19 Libi de ini a tori — wi eigi libi nanga di foe den sma na wi sei. Paulus ben skrifi: „Poti prakseri doronomo na tapoe joesrefi èn na tapoe den sani di joe e leri sma. Tan hori den sani disi, bika efoe joe e doe disi, dan joe sa froeloesoe joesrefi èn den wan di e arki joe” (1 Timoteus 4:16). A ten sjatoe srefisrefi gi na ogri seti foe sani disi. Ala di wi e wakti nanga faja froewakti den span sani di de na wi fesi e kon, meki wi froestan moro nanga moro taki now na a ten nanga pisi ten foe Jehovah gi a pipel foe en foe preiki a boen njoensoe foe a Kownoekondre. En moesoe de tevrede nanga a wroko dati. „Dan”, soleki fa Jesus ben taki, „a kaba sa kon.” — Mateus 24:14.
[Foetoewortoe]
a Loekoe kapitel 10 nanga 11 foe a boekoe Sabi di e tjari joe go na têgo libi, di a Watchtower Bible and Tract Society of New York, Inc., tjari kon na doro.
Foe loekoe sani sjatoe baka
◻ Ini a tori foe bereken ten, fa a situwâsi foe wi gersi di foe den fosi jarihondro kresten?
◻ Foe san ede kresten moesoe „tan hori wakti”, srefi na ini a ten foe Krestes en denoja?
◻ Foe san ede libisma kriatoeroe de nanga fajafaja froewakti foe „den manpikin foe Gado tjari kon na krin”?
◻ Foe san ede wi kan libi den ten nanga den pisi ten nanga overtoigi ini Jehovah anoe?
[Prenki na tapoe bladzijde 17]
Kresten moesoe tan na ai, e froewakti a kon di Krestes e kon
[Prenki na tapoe bladzijde 18]
A salfoe fikapisi e tan abi foeroe foe doe na ini a diniwroko foe Jehovah, den no e poti a bribi foe den tapoe a bereken foe ten