Waktitoren LIBRARY TAPU INTERNET
Waktitoren
LIBRARY TAPU INTERNET
Sranantongo
  • BIJBEL
  • BUKU
  • KONMAKANDRA
  • w99 15/1 blz. 15-20
  • Opo loyaal anoe go na loktoe na ini begi

Felem no de na a pisi disi.

Sorry, wan sani no go bun di wi pruberi fu drai a felem.

  • Opo loyaal anoe go na loktoe na ini begi
  • A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 1999
  • Edeprakseri
  • A srefi sortu tori
  • Prakseri fosi joe go begi
  • Go na Gado nanga lespeki
  • Begi nanga wan jeje foe sakafasi
  • Begi komoto foe na ati
  • Prakseri foe gi tangi èn prèise
  • Noiti no firi sjen foe begi
  • Teki trowstoe foe a begi
  • Den loyaalwan e horidoro na ini begi
  • San den begi fu yu e sori fu a matifasi di yu abi nanga Yehovah?
    A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 2009
  • Fu san ede wi musu begi doronomo?
    A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 2003
  • Begi so na Jehovah dati a jere wi
    A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 1980
  • Fa joe kan kon krosibei na Gado
    Sabi di e tjari joe go na têgo libi
Moro sani
A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 1999
w99 15/1 blz. 15-20

Opo loyaal anoe go na loktoe na ini begi

„Mi wani taki na ibri presi den man e tan begi, e opo loyaal anoe go na loktoe, sondro atibron èn haritaki nanga wortoe.” — 1 TIMOTEUS 2:8.

1, 2. (a) Fa 1 Timoteus 2:8 abi foe doe nanga den begi foe Jehovah en pipel? (b) San wi sa ondrosoekoe now?

JEHOVAH e froewakti foe en pipel taki den de loyaal na en èn na makandra. Na apostel ben taki dati loyaalfasi abi foe doe nanga begi, di a ben skrifi: „Mi wani taki na ibri presi den man e tan begi, e opo loyaal anoe go na loktoe, sondro atibron èn haritaki nanga wortoe” (1 Timoteus 2:8). Soleki fa a sori, dan Paulus ben taki foe poebliki begi „na ibri presi” pe kresten ben e kon makandra. Soema ben sa begi gi Gado pipel na den gemeente konmakandra? Soso den santa, regtfardiki, lespeki man di ben hori ala den bijbel froeplekti foe Gado finifini (Preikiman 12:13, 14). Den ben moesoe de sma di krin na jejefasi èn na moreel sei èn den ben moesoe gi densrefi na ini a dini foe Jehovah Gado troetroe.

2 Spesroetoe den gemeente owroeman moesoe ’opo loyaal anoe go na loktoe na ini begi’. Den opregti begi foe den nanga jepi foe Jesus Krestes e sori taki den de loyaal na Gado èn a e jepi den foe no haritaki nanga wortoe èn foe no atibron. A de troetroe so, taki ibri man di abi a grani foe teki fesi na ini poebliki begi gi a kresten gemeente moesoe de fri foe atibron, ogri-atifasi, èn a moesoe de loyaal na Jehovah èn na en organisâsi (Jakobus 1:19, 20). Sortoe bijbel tirilin de ete gi den wan di abi a grani foe teki fesi foe begi gi tra sma na poebliki? Èn san na wan toe bijbel gronprakseri di wi moesoe gebroiki te wi e begi gi wisrefi persoonlijk èn gi wi osofamiri?

Prakseri fosi joe go begi

3, 4. (a) Foe san ede a boen foe prakseri na fesi bifo wi e begi na poebliki? (b) San den Boekoe foe bijbel e sori foe olanga den begi moesoe de?

3 Efoe den aksi wi foe begi na poebliki, dan seiker wi sa wani prakseri fosi wi go begi. Te wi e doe disi dan a sa meki wi man taki foe den joisti prenspari afersi sondro foe taki wan langa begi di no abi no wan marki. A no de foe taki, dati den persoonlijk begi foe wi kan taki nanga tranga sten toe. Den kan langa awansi fa. Jesus ben begi wan heri neti bifo a ben teki en 12 apostel. Ma di a ben seti a Memrefesa foe en dede, dan soleki fa a sori, den begi foe en gi a brede nanga a win ben moro sjatoe (Lukas 6:12-16; Markus 14:22-24). Èn wi sabi taki srefi den sjatoe begi foe Jesus ben boen srefisrefi na Gado.

4 Kon meki wi taki dati wi abi a grani foe teki fesi na ini begi gi wan osofamiri bifo wi e go njan. So wan begi kan sjatoe pikinso — ma awansi san wi e taki, wi moesoe taki tangi toe gi a njanjan. Efoe wi e begi na poebliki bifo noso na baka wan kresten konmakandra, dan wi no abi foe begi langa èn taki foe foeroe penti. Jesus ben kroetoe den sabiman foe wet di ’ben begi langa begi soso foe sma si den’ (Lukas 20:46, 47). Noiti wan sma di e dini Gado wani doe dati. Ma son tron wan pikinso moro langa poebliki begi kan fiti. Foe eksempre, wan owroeman di teki foe taki a lasti begi na wan bigi konmakandra moesoe prakseri fosi foe a begi èn a kan wani kari difrenti penti. Ma srefi so wan begi no moesoe langa toemoesi.

Go na Gado nanga lespeki

5. (a) San wi moesoe hori na prakseri te wi e begi na poebliki? (b) Foe san ede wi moesoe begi nanga wartifasi èn na wan lespeki fasi?

5 Te wi e begi na poebliki, dan wi moesoe hori na prakseri taki wi no e taki nanga libisma. Na presi foe dati, wi na sondoe kriatoeroe di e begi a Soeverein Masra Jehovah (Psalm 8:3-5, 9; 73:28). Foe dati ede wi moesoe sori lespeki frede foe no doe wan sani di no e plisi en, nanga den sani di wi e taki èn fa wi e taki en (Odo 1:7). A psalm singiman David ben singi: „Foe mi sei, foe di joe abi lobi boen-ati bogobogo mi sa kon na ini joe oso, mi sa boigi go na joe na joe santa tempel, nanga frede gi joe” (Psalm 5:7). Efoe wi abi a denki dati, dan fa wi sa taki efoe wan sma aksi wi foe begi na poebliki na den konmakandra foe Jehovah Kotoigi? We, efoe wi ben moesoe taki nanga wan libisma kownoe, dan wi ben sa doe dati nanga lespeki èn nanga wartifasi. Den begi foe wi no moesoe abi moro wartifasi nanga lespeki dan, foe di wi e begi Jehovah, a „Kownoe foe ten di no abi kaba”? (Openbaring 15:3) So boen te wi e begi, wi no moesoe taki sani soleki, „Koemorgoe Jehovah”, „Wi e seni lobi gi joe”, noso, „Pasa wan boen dei”. Den Boekoe foe bijbel e sori taki a wan-enkri gebore Manpikin foe Gado, Jesus Krestes, noiti ben taki na a fasi dati nanga en hemel Tata.

6. San wi moesoe abi na prakseri te wi e ’go nanga fri foe taki na a kownoestoeroe foe no-froedini boen-ati’?

6 Paulus ben taki: „Meki wi go nanga fri foe taki na a kownoestoeroe foe no-froedini boen-ati” (Hebrewsma 4:16). Wi kan go na Jehovah nanga „fri foe taki”, ala di wi abi sondoe, bika foe a bribi foe wi na ini a froeloesoe-ofrandi foe Jesus Krestes (Tori foe den Apostel 10:42, 43; 20:20, 21). Ma so wan „fri foe taki” no wani taki dati wi e blo tori nanga Gado; èn wi no moesoe taigi en sani di no e sori lespeki gi en. Efoe den poebliki begi foe wi moesoe plisi Jehovah, dan den moesoe taki nanga a joisti lespeki èn wartifasi, èn a no ben sa fiti foe gebroiki den begi foe meki sani bekènti, foe gi wan sma rai, noso foe piri-ai gi wan poebliki.

Begi nanga wan jeje foe sakafasi

7. Fa Salomo ben sori sakafasi di a ben begi na a ten di a ben gi a tempel foe Jehovah abra na En?

7 Awansi wi e begi na poebliki noso gi wisrefi, wan prenspari bijbel gronprakseri di wi moesoe hori na prakseri na taki wi moesoe abi sakafasi te wi e begi (2 Kroniki 7:13, 14). Kownoe Salomo ben sori sakafasi na ini en poebliki begi di a ben gi a tempel foe Jehovah na ini Jerusalem abra na En. Didjonsro Salomo ben kaba bow wan foe den moro moi oso di oiti ben bow na grontapoe. Tokoe a ben begi nanga sakafasi: „Gado troetroe sa tan na grontapoe? Loekoe! Hemel, ija, a hemel foe den hemel, no kan teki joe srefi; o moro mendri dan na oso disi di mi bow!” — 1 Kownoe 8:27.

8. San na wan toe fasi foe sori sakafasi na ini poebliki begi?

8 Leki Salomo, wi moesoe abi sakafasi te wi e begi gi tra sma na ini poebliki begi. Ala di wi no moesoe abi wan fromsoe fasi foe taki, tokoe wi kan sori sakafasi nanga a sten foe wi. Begi nanga sakafasi no moesoe doe nanga foeroe pranpran, noso no e doe nanga falsi firi. Den no e poti prakseri na tapoe a sma di e begi, ma na a tapoe Sma di den e taki nanga en (Mateus 6:5). Wi e sori sakafasi toe nanga den sani di wi e taki na ini begi. Efoe wi e begi nanga sakafasi, dan a no sa gersi leki wi e taigi Gado foe doe sani soleki fa wi wani. Na presi foe dati, wi sa begi Jehovah foe doe sani na wan fasi di de akroederi a santa wani foe en. A psalm singiman ben gi na eksempre foe a joisti denki di wi moesoe abi di a ben begi tranga: „Ke Jehovah, grantangi, gi froeloesoe! Ke Jehovah, grantangi, meki sani waka boen!” — Psalm 118:25; Lukas 18:9-14.

Begi komoto foe na ati

9. Sortoe moi rai di Jesus ben gi de foe feni na ini Mateus 6:7, èn fa wi kan gebroiki en?

9 Efoe den poebliki begi foe wi noso den persoonlijk begi foe wi moesoe plisi Jehovah, dan den moesoe komoto foe na ati. Na so fasi wi no sa taki nomo wan fasti begi ibritron baka sondro foe denki san wi e taki. Na ini a Bergitaki foe en, Jesus ben gi a rai: „Te oenoe e begi, no taki den srefi sani ibritron baka, neleki san den sma foe den nâsi e doe, bika [na wan fowtoe fasi] den e prakseri taki Gado sa arki den te den e gebroiki foeroe wortoe.” Nanga tra wortoe, Jesus ben taki: „No taki dondon sani; no taki sani ibritron baka di no wani taki noti.” — Mateus 6:7; foetoewortoe.

10. Foe san ede a ben sa boen foe begi gi a srefi afersi moro leki wán leisi?

10 A no de foe taki dati a kan de fanowdoe taki wi e begi foe a srefi sani ibritron baka. Dati no ben sa de wan fowtoe sani bika Jesus ben gi a deki-ati: „Tan aksi, èn den sa gi oenoe; tan soekoe, èn oenoe sa feni; tan klòp, èn den sa opo doro gi oenoe” (Mateus 7:7). Kande wan njoen Kownoekondre zaal de fanowdoe bika Jehovah e meki a preikiwroko foe a kontren e gro (Jesaja 60:22). A ben sa joisti foe tan taki foe disi te wi e begi wi wawan noso te wi e begi poebliki begi na den konmakandra foe a pipel foe Jehovah. Te wi e doe dati dan a no wani taki dati wi e „taki sani ibritron baka di no wani taki noti”.

Prakseri foe gi tangi èn prèise

11. Fa Filipisma 4:6, 7 abi foe doe nanga wi eigi begi èn nanga den poebliki begi?

11 Foeroe sma e begi soso foe aksi wan sani, ma a lobi di wi abi gi Jehovah Gado moesoe boeweigi wi foe gi en tangi èn foe gi en prèise na ini wi eigi begi èn na ini den poebliki begi. „No broko oen ede nanga noti,” Paulus ben skrifi, „ma meki Gado kon sabi den faja begi foe oenoe na ini ala sani nanga jepi foe begi nanga tranga begi makandra nanga tangi; èn a vrede foe Gado, di e pasa ala prakseri, sa kibri oen ati nanga oen krakti foe denki nanga jepi foe Krestes Jesus” (Filipisma 4:6, 7). Ija, boiti tranga begi nanga faja begi, wi moesoe taigi Jehovah tangi gi den blesi di wi e kisi na jejefasi èn na skinfasi (Odo 10:22). A psalm singiman ben singi: „Òfer tangi leki joe ofrandi gi Gado, èn pai a Moro Heiwan den serjoesoe sweri foe joe” (Psalm 50:14). Èn wan begi singi foe David ben abi den moi wortoe disi na ini: „Mi wani prèise a nen foe Gado nanga singi, èn mi wani gi en glori nanga tangi” (Psalm 69:30). Wi no moesoe doe a srefi na ini den poebliki begi èn na ini wi eigi begi?

12. Fa Psalm 100:4, 5 e kon troe na ini a ten disi, èn foe san wi kan taigi Gado tangi èn prèise en foe dati ede?

12 A psalm singiman ben singi foe Gado: „Kon na ini den portoe foe en nanga tangi, na ini den fesi djari foe en nanga prèisesingi. Gi en tangi, blesi en nen. Bika Jehovah boen; en lobi boen-ati de te ten di no skotoe, èn en getrowfasi de foe a wan geslakti go miti a tra geslakti” (Psalm 100:4, 5). Na ini a ten disi, sma foe ala nâsi e kon na ini a fesi djari foe a santa presi foe Jehovah, èn wi kan gi En prèise nanga tangi foe disi. Joe e taigi Gado tangi gi a Kownoekondre zaal foe joe èn joe e sori joe warderi te joe e kon makandra drape doronomo nanga den wan di lobi en? Te joe de drape, dan nanga joe heri ati joe e opo joe sten foe singi prèise-singi èn singi foe tangi gi wi lobi hemel Tata?

Noiti no firi sjen foe begi

13. Sortoe bijbel eksempre e sori taki wi moesoe begi Jehovah tranga, srefi efoe wi no e firi warti bika foe fowtoe ede?

13 Srefi efoe wi no e firi wisrefi warti bika wi abi fowtoe, tokoe wi moesoe go na Gado na ini opregti tranga begi. Di den djoe ben sondoe di den ben teki wefi foe tra kondre, dan Esra ben kindi, ben bradi en inisei-anoe go na Gado, èn ben begi nanga sakafasi: „O mi Gado, mi e firi sjen nanga sari foe opo mi fesi go na joe, o mi Gado, bika den sondoe foe wi srefi kon foeroe pasa wi ede èn wi fowtoefasi gro kon foeroe te na den hemel srefi. Foe sensi den dei foe wi fositen tata wi de na ini bigi sondoe te leki a dei disi . . . Èn baka ala den sani di kon na wi tapoe bika foe den ogri di wi ben doe èn a bigi sondoe foe wi — bika joesrefi, o wi Gado, si a fowtoe foe wi leki wan pikin sani, èn joe gi wi den wan disi di lowe, soleki den disi — wi sa pasa den komando foe joe baka èn meki trow froebontoe nanga den pipel di e doe den tegoe sani disi? Joe no sa atibron srefisrefi nanga wi, so taki no wan sma sa tan abra èn no wan sma sa man lowe? O Jehovah, a Gado foe Israèl, joe de regtfardiki, bika wi de leki wan pipel di lowe komoto èn di tan abra soleki na a dei disi. Djaso wi de na joe fesi nanga wi fowtoe, bika foe dati ede, wi no man tanapoe na joe fesi.” — Esra 9:1-15; Deuteronomium 7:3, 4.

14. Soleki fa a ben sori na ini a ten foe Esra, dan san de fanowdoe foe kisi a pardon foe Gado?

14 Foe kisi pardon foe Gado, dan wi bekènti wi sondoe na en èn so srefi abi troetroe berow nanga „froktoe di fiti berow” (Lukas 3:8; Job 42:1-6; Jesaja 66:2). Na ini den dei foe Esra, sma ben sori berow makandra nanga a moeiti di ben doe foe meki na ogri kon boen baka, di den ben e seni den wefi foe tra kondre gowe (Esra 10:44; teki gersi 2 Korentesma 7:8-13). Efoe wi e soekoe a pardon foe Gado gi serjoesoe sondoe di wi doe, dan meki wi bekènti den sondoe foe wi na ini begi di doe nanga sakafasi èn meki wi tjari froktoe di fiti berow. Wan jeje di e sori berow èn na angri foe meki na ogri kon boen baka, ben sa boeweigi wi toe foe soekoe a jeje jepi foe den kresten owroeman. — Jakobus 5:13-15.

Teki trowstoe foe a begi

15. Fa na ondrofenitori foe Hana e sori taki wi kan feni trowstoe na ini begi?

15 Te wi ati e sari foe wan sani ede, dan wi kan feni trowstoe na ini begi (Psalm 51:17; Odo 15:13). Hana di ben de loyaal, ben feni trowstoe. A ben libi na wan ten di bigi osofamiri ben de wan gewoon sani na ini Israèl, ma a no ben meki no wan pikin. En masra, Elkana, ben abi manpikin nanga oemapikin nanga wan tra wefi foe en, Penina, di ben spotoe Hana foe di Hana no ben man kisi pikin. Hana ben begi fajafaja èn ben pramisi taki efoe a ben blesi nanga wan manpikin, dan ’a ben sa gi en na Jehovah ala den dei foe en libi’. Foe di en begi èn den wortoe foe a Granpriester Eli ben trowstoe en, meki Hana „no ben sori moro taki a ben broko en ede nanga en situwâsi”. Hana ben kisi wan manpikin di a ben kari Samuèl. Baka ten, a ben gi a boi foe doe diniwroko na a santa presi foe Jehovah (1 Samuèl 1:9-28). Foe di a ben de nanga tangi gi a boen di Gado ben doe en, a ben gi wan begi foe tangi — wan begi di ben prèise Jehovah leki a sma di no abi speri (1 Samuèl 2:1-10). Leki Hana, wi kan kisi trowstoe foe a begi, nanga a froetrow taki Gado e piki ala den sani di wi e aksi akroederi a wani foe en. Te wi e poeroe wi ati kon na doro gi en, dan no meki wi ’broko wi ede moro nanga a situwâsi’, bika a sa poeroe a hebi foe wi noso a sa meki wi man tjari en. — Psalm 55:22.

16. Soleki fa a ben sori na ini a kefal foe Jakob, foe san ede wi moesoe begi te wi e frede noso abi broko-ede?

16 Efoe wan situwâsi e meki wi frede, sari, noso e gi broko-ede, dan meki wi soekoe jepi seiker na Gado foe kisi trowstoe na ini begi (Psalm 55:1-4). Jakob ben frede di a ben o miti nanga en brada Esau, di ben abi feantifasi gi en. Tokoe Jakob ben begi: „O Gado foe mi papa Abraham èn Gado foe mi papa Isak, o Jehovah, joe di e taigi mi: ’Drai go baka na joe kondre èn go na den famiri foe joe èn mi sa doe boen gi joe’, mi no warti no wan lobi boen-ati nanga getrowfasi di joe sori joe foetoeboi, bika nanga mi tiki wawan mi ben koti a Jordaan disi abra èn now mi tron toe kampoe. Froeloesoe mi, mi e begi joe, foe mi brada anoe, foe Esau anoe, bika mi frede en taki a kan kon èn kon feti nanga mi foe troe, mama makandra nanga den pikin. Èn joe, joe taki: ’Seiker mi sa doe boen gi joe èn mi sa meki joe siri kon de leki den ai-santi foe a se, di sma no man teri bika den lai’” (Genesis 32:9-12). Esau no ben feti nanga Jakob èn nanga den sma di ben de nanga en. Na so fasi, Jehovah ben „doe boen” gi Jakob na a okasi dati.

17. Soleki fa Psalm 119:52 e sori, fa begi kan gi wi trowstoe te wi de na ondro serjoesoe tesi?

17 Na ini den tranga begi foe wi, wi kan kisi trowstoe te wi e prakseri baka foe sani di ben taki na ini Gado Wortoe. Na ini a moro langa psalm — wan moi begi di meki foe singi — a ben kan de kownoe Hiskia di ben singi: „Mi prakseri den kroetoe bosroiti foe joe foe ten di no skotoe, o Jehovah, èn misrefi feni trowstoe” (Psalm 119:52). Efoe wi e begi nanga sakafasi te wi de na ondro serjoesoe tesi, wi kan memre wan bijbel gronprakseri noso wet di kan jepi wi foe tan waka wan pasi di abi leki bakapisi a djaranti di de wan trowstoe gi wi taki wi e plisi wi hemel Tata.

Den loyaalwan e horidoro na ini begi

18. Foe san ede wi kan taki dati ’ibri loyaalwan sa begi Gado’?

18 Ala sma di de loyaal na Jehovah Gado sa „horidoro na ini begi” (Romesma 12:12). Na ini a di foe 32 Psalm, di David ben skrifi kande baka di a ben sondoe nanga Batseiba, a ben taki foe a pen di a ben firi foe di a no ben aksi pardon èn a froelekti di berow nanga a bekènti di a ben bekènti en sondoe na Gado, ben tjari kon gi en. Baka dati, David ben singi: „Foe disi ede [bika a pardon foe Jehovah de gi ibri sma di abi troetroe berow] ibri loyaal sma sa begi joe soso na wan ten pe joe srefi de foe feni.” — Psalm 32:6.

19. Foe san ede wi moesoe opo loyaal anoe go na loktoe na ini begi?

19 Efoe wi lobi a matifasi di wi abi nanga Jehovah Gado, dan wi sa begi foe kisi en sari-ati tapoe gron foe a froeloesoe-ofrandi foe Jesus. Na ini bribi wi kan go nanga wan fri fasi foe taki na a kownoestoeroe foe no-froedini boen-ati, foe kisi en sari-ati èn en jepi na a joisti ten (Hebrewsma 4:16). Ma so foeroe reide de foe begi! Foe dati ede, meki wi „begi doronomo” — nofotron nanga wortoe foe troetroe prèise nanga tangi gi Gado (1 Tesalonikasma 5:17). Meki wi opo loyaal anoe go na loktoe na ini begi, dei nanga neti.

San joe ben sa piki?

◻ Sortoe wini de te wi e prakseri na fesi bifo wi e begi wan poebliki begi?

◻ Foe san ede wi moesoe begi na wan lespeki fasi èn na wan warti fasi?

◻ Sortoe jeje wi moesoe sori te wi e begi?

◻ Te wi e begi, foe san ede wi moesoe prakseri foe gi tangi èn foe gi prèise?

◻ Fa bijbel e sori taki wi kan feni trowstoe na ini begi?

[Prenki na tapoe bladzijde 17]

Kownoe Salomo ben sori sakafasi na ini en poebliki begi di a ben gi a tempel foe Jehovah abra na En

[Prenki na tapoe bladzijde 18]

Leki Hana, joe kan feni trowstoe na ini begi

    Sranantongo buku (1978-2025)
    Log Out
    Log In
    • Sranantongo
    • Seni en gi wan sma
    • Settings
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Gebruiksvoorwaarden
    • Privacybeleid
    • Privacyinstellingen
    • JW.ORG
    • Log In
    Seni en gi wan sma