Waktitoren LIBRARY TAPU INTERNET
Waktitoren
LIBRARY TAPU INTERNET
Sranantongo
  • BIJBEL
  • BUKU
  • KONMAKANDRA
  • w99 15/2 blz. 18-23
  • A pasi foe lobi no e misi noiti

Felem no de na a pisi disi.

Sorry, wan sani no go bun di wi pruberi fu drai a felem.

  • A pasi foe lobi no e misi noiti
  • A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 1999
  • Edeprakseri
  • A srefi sortu tori
  • Lobi e jepi wi foe wini heimemre
  • Lobi e meki matifasi di abi vrede
  • Lobi e jepi wi foe horidoro
  • Lobi — „Wan pasi di moro boen leki ala tra pasi”
  • „Tan lobi makandra”
    Kon krosibei na Yehovah
  • Lobi ini wroko
    A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 1978
  • Lobi (agape) — San a no de èn san a de
    A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 1993
  • Kweki lobi di no e kaba noiti
    A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 2009
Moro sani
A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 1999
w99 15/2 blz. 18-23

A pasi foe lobi no e misi noiti

„Tan soekoe den moro bigi presenti fajafaja. Èn tokoe mi e sori oenoe wan pasi di moro boen leki ala tra pasi.” — 1 KORENTESMA 12:31.

1-3. (a) Fa a leri di wi moesoe leri foe sori lobi, de pikinmoro a srefi leki a leri di wan sma e leri wan njoen tongo? (b) Sortoe sani kan meki taki a de wan tjalensi foe leri sori lobi?

OITI joe proeberi foe leri wan njoen tongo? A de wan tjalensi srefisrefi! A no de foe taki, wan jongoe pikin kan leri wan tongo soso te a e jere en. En froestan, foe taki en so, e soigi a fasi fa den wortoe e taki èn san den wortoe wani taki, so taki esi-esi a njofi pikin e bigin taki heri boen, èn kande sondro foe stòp. A no de so nanga bigisma. Ibri tron baka wi e go na ini wan freimde tongo wortoeboekoe soso foe man sabi wan toe prenspari lin foe wan freimde tongo. Ma baka ten èn baka nofo ondrofeni nanga a njoen tongo, wi e bigin denki na ini a njoen tongo èn a e kon moro makriki foe taki en.

2 Foe leri sori lobi de a srefi leki foe leri wan njoen tongo. A troe, pikinso foe na eigifasi disi foe Gado na wan sani di libisma gebore nanga en (Genesis 1:27; teki gersi 1 Johanes 4:8). Tokoe, kefalek foeroe moeiti de fanowdoe foe leri sori lobi — spesroetoe na ini a ten disi, pe natuurlijk firi foe lobi no de foeroe srefisrefi (2 Timoteus 3:1-5). Son tron disi de so leti na ini na osofamiri. Ija, foeroe sma e gro na ini wan grofoe libimakandra pe lobi wortoe de weiniki nomo — efoe den de (Efeisesma 4:29-31; 6:4). Ma fa wi kan leri foe sori lobi — srefi te pikinmoro noiti wi ondrofeni lobi?

3 Bijbel kan jepi. Na 1 Korentesma 13:4-8, Paulus no e taki na wan tèknis fasi san na lobi, ma na wan krinkrin fasi a e taki fa a moro hei fasi disi foe lobi e wroko. Wan ondrosoekoe foe den vers disi sa jepi wi foe froestan na eigifasi disi foe Gado èn a sa sreka wi moro boen foe sori en. Meki wi ondrosoekoe wan toe fasi foe lobi, soleki fa Paulus e taki foe den. Wi sa prati den na ini dri groepoe: a fasi fa wi e tjari wisrefi; dan moro finifini, wi matifasi nanga tra sma; èn te foe kaba, a horidoro foe wi.

Lobi e jepi wi foe wini heimemre

4. San bijbel e leri wi foe djaroesoe?

4 Baka den fosi sani di Paulus ben taki foe lobi, a ben skrifi den Korentesma: „Lobi no e djaroesoe” (1 Korentesma 13:4). Djaroesoe kan sori ensrefi toe na a bigi-ai di wi abi na tapoe a boen di tra sma e feni noso den sani di den ben doro. A djaroesoe disi e doe ogri — na skin fasi, na emotioneel fasi, èn na jeje fasi. — Odo 14:30; Romesma 13:13; Jakobus 3:14-16.

5. Fa lobi kan jepi wi foe wini djaroesoe te a gersi taki wi no ben kisi wan theokrasia grani?

5 Nanga disi na prakseri, aksi joesrefi: ’Mi e djaroesoe te a gersi leki den no ben gi mi wan theokrasia grani?’ Efoe a piki na ija, dan no lasi-ati. A bijbel skrifiman Jakobus e memre wi taki „a tranga lostoe foe firi djaroesoe” de na ini ala onvolmaakti libisma (Jakobus 4:5). Lobi gi joe brada kan jepi joe foe abi wan denki di de na ini balansi. A kan jepi joe foe prisiri nanga den wan di e prisiri èn foe no si en leki wan sani di e afrontoe joe te wan tra sma kisi wan blesi noso wan prèise. — Teki gersi 1 Samuèl 18:7-9.

6. Sortoe serjoesoe situwâsi ben kon de na ini a fosi jarihondro gemeente foe Korente?

6 Paulus e taki toe taki lobi „no e djaf, a no abi bigifasi” (1 Korentesma 13:4). Efoe wi abi wan talenti noso wan bekwaamfasi, dan a no de fanowdoe foe prodo nanga en. Soleki fa a sori, disi ben de wan problema gi wan toe man di ben soekoe posisi èn di ben boro kon na ini na owroeten gemeente foe Korente. A ben kan taki den ben abi moro hei bekwaamfasi foe froeklari den idea foe den, noso den ben man doe sani na wan moro boen fasi. A poti di den ben e poti prakseri na den srefi tapoe, ben kan abi leki bakapisi taki a gemeente ben kon prati na ini difrenti groepoe (1 Korentesma 3:3, 4; 2 Korentesma 12:20). A situwâsi ben kon so serjoesoe taki Paulus ben moesoe piri-ai den Korentesma baka ten bika den ’ben e froedrage sma di no ben reidelek’, sma di Paulus ben kroetoe leki „den toemoesi boen apostel”. — 2 Korentesma 11:5, 19, 20.

7, 8. Sori nanga jepi foe bijbel fa wi kan gebroiki den talenti di wi ben gebore nanga den, foe horibaka gi a wánfasi.

7 Wan srefi sortoe situwâsi kan kon na ini a ten disi. Foe eksempre, wan toe sma ben sa kan abi a gwenti foe skepi foe den sani di den ben man doe na ini a diniwroko noso foe den grani di den kisi na ini Gado organisâsi. Srefi efoe wi abi wan spesroetoe bekwaamfasi di tra sma na ini a gemeente no abi, dan dati ben sa gi wi a reti dan foe abi bigifasi? Boiti dati, wi moesoe gebroiki ibri talenti di wi kisi foe horibaka gi a wánfasi — no foe horibaka gi wisrefi. — Mateus 23:12; 1 Petrus 5:6.

8 Paulus ben skrifi taki ala di wan gemeente abi foeroe memre, „Gado ben meki a skin” (1 Korentesma 12:19-26). A Griki wortoe di vertaal nanga „meki”, wani taki a moksi di sani e moksi kon de wán, neleki te sma e moksi kloroe makandra. So boen, no wan sma na ini wan gemeente moesoe abi bigifasi foe den bekwaamfasi di a abi èn no moesoe proeberi foe basi tra sma. Heimemre nanga a soekoe di sma e soekoe posisi, no moesoe de na ini na organisâsi foe Gado. — Odo 16:19; 1 Korentesma 14:12; 1 Petrus 5:2, 3.

9. Sortoe eksempre di de wan warskow, bijbel e gi foe sma di ben e soekoe den eigi belang nomo?

9 Lobi „no e soekoe en eigi belang” (1 Korentesma 13:5). Wan sma di abi lobi no e basi tra sma soso foe meki sani waka leki fa ensrefi wani. Bijbel abi eksempre di de wan warskow na ini na afersi disi. Foe gi wan eksempre: Wi e leisi foe Delila, Iseibel, nanga Atalia — oemasma di ben basi tra sma gi den eigi wini nomo (Kroetoebakra 16:16; 1 Kownoe 21:25; 2 Kroniki 22:10-12). Joe ben abi so srefi a manpikin foe kownoe David, Absalom. A ben abi a gwenti foe go na den sma di ben kon na Jerusalem foe kisi kroetoe, èn na wan triki fasi a ben poti na idea taki a kroetoebangi foe a kownoe no abi troetroe belangstelling gi den problema foe den sma. Dan a ben taki langalanga taki a sani di a kroetoebangi ben abi fanowdoe, ben de wan switi-ati man leki en! (2 Samuèl 15:2-4) A no de foe taki dati Absalom no ben abi belangstelling gi den sma di ben kisi kwinsi, ma soso gi ensrefi. Di a ben handri leki wan sma di ben poti ensrefi leki kownoe, a ben basi na ati foe foeroe sma. Ma baka ten, Absalom ben lasi wan bigi lasi. Na a dede foe en, a no ben warti srefi foe kisi wan boen beri. — 2 Samuèl 18:6-17.

10. Fa wi kan sori taki wi e hori wi ai tapoe den belang foe tra sma?

10 Disi na wan warskow gi kresten na ini a ten disi. Awansi na man noso oema, kande foe wisrefi wi abi a krakti foe overtoigi tra sma. A kan de makriki gi wi foe meki sani waka leki fa wisrefi wani, foe taki en so, foe di wi e basi wan takimakandra noso foe di wi e swaki a prakseri foe den wan di e si sani tra fasi, foe di wi e tan go doro nanga san wi wani. Ma efoe wi abi lobi troetroe, dan wi sa hori wi ai na tapoe den belang foe tra sma (Filipisma 2:2-4). Wi no sa gebroiki tra sma gi wi eigi wini, noso e froeteri tweifri denki bika foe na ondrofeni di wi abi noso a posisi foe wi na ini Gado organisâsi, neleki taki den prakseri foe wi na den wan-enkri sani di prenspari foe poti prakseri na tapoe. Na presi foe dati, wi sa memre na odo na ini bijbel: „Bigimemre e kon bifo wan sma e fadon, èn wan jeje foe heimemre e kon bifo wan sma e naki foetoe fadon.” — Odo 16:18.

Lobi e meki matifasi di abi vrede

11. (a) Na sortoe fasi wi kan sori lobi di abi switifasi èn di boen? (b) Fa wi kan sori taki wi no e prisiri nanga onregtfardikifasi?

11 Paulus ben skrifi toe taki lobi „abi switifasi” èn taki a „no e tjari ensrefi na wan fasi di no e fiti” (1 Korentesma 13:4, 5). Ija, lobi sa meki taki wi no e handri na wan grofoe fasi, e taki dotitaki, noso e handri na wan fasi di no e sori lespeki. Na presi foe dati, wi sa hori den firi foe tra sma na prakseri. Foe eksempre, wan sma di abi lobi no sa doe sani di sa trobi a konsensi foe tra sma. (Teki gersi 1 Korentesma 8:13.) Lobi „no e prisiri nanga onregtfardikifasi, ma a e prisiri nanga waarheid” (1 Korentesma 13:6). Efoe wi lobi a wet foe Jehovah wi no sa handri neleki hoeroedoe a no wan serjoesoe sani, noso wi no sa prisiri foe sani di Gado no wani si na ai (Psalm 119:97). Lobi sa jepi wi foe prisiri foe sani di e gi wi deki-ati na presi foe prisiri foe sani di kan broko sma. — Romesma 15:2; 1 Korentesma 10:23, 24; 14:26.

12, 13. (a) Fa wi moesoe handri te wan sma afrontoe wi? (b) Kari wan toe bijbel eksempre foe sori taki srefi atibron di wi e kisi nanga reti kan meki wi handri na wan don fasi.

12 Paulus e skrifi taki lobi „no e kisi atibron” („a no e atibron esi”, Phillips) (1 Korentesma 13:5). A troe, a de wan normaal sani te wi leki onvolmaakti libisma e firi froeferi noso e firi atibron te wan sma e afrontoe wi. Ma a no ben o de wan boen sani te wi e tan hori sma na ati wan langa pisi ten noso tan na ini wan atibron fasi (Psalm 4:4; Efeisesma 4:26). Te wi no e basi en, dan srefi atibron di wi e kisi nanga reti ben sa kan meki wi handri na wan don fasi, èn Jehovah ben kan aksi wi frantiwortoe foe a sani disi. — Genesis 34:1-31; 49:5-7; Numeri 12:3; 20:10-12; Psalm 106:32, 33.

13 Son sma meki taki den onvolmaaktifasi foe tra sma abi krakti na tapoe a bosroiti foe den foe fisiti den kresten konmakandra noso foe abi wan prati na a velddienst. Fosi, foeroe foe den sma disi ben feti wan tranga feti gi a bribi, èn kande den ben horidoro na ondro gens foe famiri, spotoe foe wroko kompe, èn den sortoe sani disi. Den ben horidoro na ondro den sortoe problema disi bika den ben si den leki tesi na tapoe a soifri retifasi foe den, èn na so a ben de toe. Ma san e pasa te wan kompe kresten e taki noso e doe wan sani di no e sori lobi? Disi no de wan tesi toe na tapoe a soifri retifasi foe wi? Ija na so a de, bika efoe wi e tan na ini wan atibron fasi, dan wi ben kan „gi Didibri pasi”. — Efeisesma 4:27.

14, 15. (a) San a wani taki foe „memre na ogri foe trawan”? (b) Fa wi kan waka na baka na eksempre foe Jehovah foe gi pardon?

14 A boen foe dati ede taki Paulus e taki toe taki lobi „no e memre na ogri foe trawan” (1 Korentesma 13:5). Djaso a e gebroiki wan wortoe di abi foe doe nanga a wroko foe wan boekhouder, kande foe taki foe a skrifi di sma e skrifi na ogri poti na ini wan boekoe foe wan boekhouder so taki a no sa frigiti en. A e sori lobi te wi e tan hori den takroe sani di sma taki noso doe, na ini wi prakseri, neleki wi sa abi den fanowdoe foe taki foe den baka na ini a ten di e kon? Wi kan breiti srefisrefi taki Jehovah no e ondrosoekoe wi finifini na so wan fasi sondro foe sori sari-ati! (Psalm 130:3) Ija, te wi abi berow, a e figi den fowtoe foe wi poeroe. — Tori foe den Apostel 3:19.

15 Wi kan waka na baka na eksempre foe Jehovah ini a tori disi. Wi no moesoe atibron esi-esi te a gersi taki wan sma e wisiwasi wi. Efoe wi e atibron esi-esi, dan wi kan doe wisrefi moro bigi ogri leki a sma di afrontoe wi ben kan doe (Preikiman 7:9, 22). Na presi foe dati, wi moesoe hori na prakseri taki lobi „e bribi ala sani” (1 Korentesma 13:7). A no de foe taki, no wan foe wi wani de sma di e bribi sani toemoesi esi, ma wi no moesoe de sma toe di e tweifri sondro reti na den reide di wi brada abi foe doe sani. Te wi man, meki wi prakseri taki a tra sma ben abi boen reide foe san ede a ben doe wan sani. — Kolosesma 3:13.

Lobi e jepi wi foe horidoro

16. Na ini sortoe situwâsi lobi kan jepi wi foe abi langa pasensi?

16 Paulus e taigi wi baka dati taki „lobi abi langa pasensi” (1 Korentesma 13:4). A e jepi wi foe kakafoetoe gi situwâsi di de wan tesi, kande gi wan langa pisi ten. Foe eksempre, foeroe kresten ben libi foeroe jari langa na ini wan osofamiri di prati na relisi sei. Trawan no trow, a no foe di den no wani, ma bika den no ben man feni wan boen trowpatna „na ini Masra” (1 Korentesma 7:39; 2 Korentesma 6:14). Dan joe abi den wan di e feti nanga den gosontoe di e swaki den (Galasiasma 4:13, 14; Filipisma 2:25-30). Foe troe, na ini na onvolmaakti sistema disi, no wan sma abi wan situwâsi na ini en libi di no e aksi taki a moesoe horidoro na wan noso tra fasi. — Mateus 10:22; Jakobus 1:12.

17. San sa jepi wi foe froedrage ala sani?

17 Paulus e gi wi a djaranti taki lobi „e froedrage ala sani, . . . e howpoe ala sani, e teki ala sani” (1 Korentesma 13:7). Lobi gi Jehovah sa meki wi man horidoro na ondro iniwan situwâsi, foe regtfardikifasi ede (Mateus 16:24; 1 Korentesma 10:13). A no de so taki wi wani pina foe wi bribi ede. Kontrari foe dati, a marki foe wi na foe libi na ini vrede, èn foe abi wan libi sondro djoegoedjoegoe (Romesma 12:18; 1 Tesalonikasma 4:11, 12). Ma tokoe, te tesi e kon na tapoe a bribi foe wi, dan nanga prisiri wi e horidoro na ondro disi leki wan pisi foe den bakapisi foe a de di wi de wan kresten disipel (Lukas 14:28-33). Ala di wi e horidoro, wi e proeberi foe abi wan positief denki, èn e howpoe taki sani sa waka na wan moro boen fasi ala di wi de na ini situwâsi di de wan tesi.

18. Fa horidoro de fanowdoe srefi na ini boen ten?

18 Banawtoe a no a wan-enkri situwâsi di e meki a de fanowdoe foe horidoro. Son tron, foe horidoro wani taki nomo foe go doro, foe tan go doro foe doe san joe ben doe kaba awansi situwâsi di de wan tesi, de, noso no de. Horidoro wani taki toe foe tan abi wan boen gwenti foe doe jeje sani. Foe eksempre, joe abi wan prati na a diniwroko na wan fasi di wani taki wan sani, akroederi a situwâsi foe joe? Joe e leisi èn e prakseri dipi foe Gado Wortoe èn abi komunikâsi nanga joe hemel Tata nanga jepi foe begi? Joe e fisiti den gemeente konmakandra doronomo, èn joe abi wini foe a abi di joe abi demakandra nanga joe kompe bribiman foe kan gi makandra deki-ati? Efoe dati de so, dan awansi joe de now na ini boen ten noso na ini moeilek ten, joe e horidoro. No gi abra, „bika na a reti ten wi sa koti efoe wi no e kon weri”. — Galasiasma 6:9.

Lobi — „Wan pasi di moro boen leki ala tra pasi”

19. Fa lobi na „wan pasi di moro boen leki ala tra pasi”?

19 Paulus ben poti krakti na tapoe taki a de prenspari foe sori lobi, di a ben kari na eigifasi disi foe Gado „wan pasi di moro boen leki ala tra pasi” (1 Korentesma 12:31). Na sortoe fasi a „moro boen”? We, didjonsro Paulus ben kari den presenti foe a jeje di ben de sani di ben foeroe na mindri den fosi jarihondro kresten. Wan toe foe den kresten ben man taki profeititori, èn trawan ben kisi a krakti foe dresi siki, èn foeroe foe den ben kisi a koni foe man taki na ini tongo. Kefalek aparti presenti, troetroe! Tokoe Paulus ben taigi den Korentesma: „Awansi mi e taki den tongo foe libisma nanga di foe engel, ma mi no abi lobi, dan mi tron leki a babari di wan pisi kopro e meki noso leki wan gengen di e loi. Èn awansi mi abi a presenti foe taki profeititori èn mi kisi sabi foe ala kibritori èn abi ala sabi, èn awansi mi abi ala bribi so taki mi kan opo bergi poeroe na den presi, ma mi no abi lobi, mi na noti” (1 Korentesma 13:1, 2). Ija, srefi den sani di wi e doe èn di ben sa kan abi waarde, e tron „dede wroko” efoe a reide foe san ede wi e doe den, a no lobi gi Gado èn lobi gi den sma na wi sei. — Hebrewsma 6:1.

20. Foe san ede doronomo moeiti de fanowdoe efoe wi wani kweki lobi?

20 Jesus e gi wi ete wan reide foe san ede wi moesoe kweki lobi, na eigifasi foe Gado. „Nanga disi ala sma sa sabi taki oenoe na mi disipel,” a ben taki, „efoe oenoe abi lobi na oen mindri” (Johanes 13:35). A wortoe „efoe” e libi en gi ibri kresten efoe a sa wani leri foe sori lobi. Boiti dati, soso a tan di wi e tan na ini wan doroseikondre no sa dwengi wi foe leri taki a tongo foe a kondre. Èn so srefi a no a fisiti di wi e fisiti den konmakandra na wan Kownoekondre zaal noso a abi di wi abi demakandra nanga kompe kresten, foe ensrefi sa leri wi foe sori lobi. Foe leri a „tongo” disi, dan moeiti moesoe doe doronomo.

21, 22. (a) Fa wi moesoe handri te wi no miti wan toe foe den penti foe lobi di Paulus ben taki foe den? (b) Na sortoe fasi wi kan taki dati „lobi no e misi noiti”?

21 Son tron joe no sa miti wan toe foe den penti foe lobi di Paulus ben taki foe den. Ma no lasi-ati. Doe moeiti nanga pasensi. Tan soekoe rai na ini bijbel èn tan gebroiki den gronprakseri foe en na ini a fasi fa joe e handri nanga tra sma. Noiti no frigiti na eksempre di Jehovah srefi gi wi. Paulus ben froemane den Efeisesma: „Tron sma di abi switifasi gi makandra, di abi safoe sari-atifasi, èn di e gi makandra pardon na wan fri fasi, neleki fa Gado ben gi oenoe pardon na wan fri fasi nanga jepi foe Krestes.” — Efeisesma 4:32.

22 Neleki fa te foe kaba a e kon moro makriki foe taki na ini wan njoen tongo, na so joe sa si baka ten taki a sa tron moro makriki foe sori lobi. Paulus e gi wi a djaranti taki „lobi no e misi noiti” (1 Korentesma 13:8). Tra fasi leki den wondroe presenti foe a jeje, lobi noiti sa kaba foe de. So boen, tan leri foe sori na eigifasi disi foe Gado. A de leki fa Paulus e kari en „wan pasi di moro boen leki ala tra pasi”.

Joe kan tjari disi kon na krin?

◻ Fa lobi kan jepi wi foe wini heimemre?

◻ Na sortoe fasi lobi kan jepi wi foe jepi meki vrede de na ini a gemeente?

◻ Fa lobi kan jepi wi foe horidoro?

◻ Fa lobi na „wan pasi di moro boen leki ala tra pasi”?

[Prenki na tapoe bladzijde 19]

Lobi sa jepi wi foe no poti prakseri na tapoe den fowtoe foe wi kompe bribiman

[Prenki na tapoe bladzijde 23]

Horidoro wani taki dati wi moesoe tan abi wan theokratis gwenti

    Sranantongo buku (1978-2025)
    Log Out
    Log In
    • Sranantongo
    • Seni en gi wan sma
    • Settings
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Gebruiksvoorwaarden
    • Privacybeleid
    • Privacyinstellingen
    • JW.ORG
    • Log In
    Seni en gi wan sma