Libi de, baka te wan sma dede — San bijbel e taki?
„Doti joe de èn na doti joe sa drai go baka.” — GENESIS 3:19.
1, 2. (a) Sortoe difrenti prakseri de foe wan libi baka te wan sma dede? (b) San wi moesoe ondrosoekoe foe kon sabi san bijbel e leri foe a sili?
„A LERI di e taki foe wan têgo pina de kontrari a bribi di sma e bribi taki Gado lobi den sani di ben kria. . . . Foe bribi taki a sili sa kisi têgo strafoe foe den fowtoe di a doe ini wan toe jari, sondro foe gi a sili wan okasi foe poti sani kon reti baka, wani taki foe de kontrari ala den sani di a froestan e taki,” na so a Hindoe filosofiaman Nikhilananda ben taki.
2 A leri di e taki dati sma sa kisi têgo skin-ati, e gi foeroe sma na ini a ten disi wan froefeiri firi, neleki fa a de nanga Nikhilananda. Na so tra sma abi problema toe foe froestan den prakseri di e leri taki sma man doro a nirvana èn taki den de wán nanga a natoeroe. Srefi den sma di e taki dati den e bribi na ini bijbel, e difrenti ini a fasi fa den e prakseri foe san na a sili èn san e pasa nanga en te wi dede. Ma san bijbel e leri troetroe foe a sili? Foe kon feni a piki, wi moesoe ondrosoekoe san den Hebrew nanga Griki wortoe di den e vertaal nanga „sili” wani taki na ini bijbel.
San bijbel e taki foe a sili
3. (a) Sortoe wortoe den vertaal nanga „sili” na ini den Hebrew Boekoe foe bijbel, èn san a wani taki moro foeroe? (b) Fa Genesis 2:7 e sori taki a wortoe „sili” troetroe kan wani taki wan heri sma?
3 A Hebrew wortoe di vertaal nanga „sili” na neʹfesj, èn 754 tron a de foe feni na ini den Hebrew Boekoe foe bijbel. San neʹfesj wani taki? Soleki fa The Dictionary of Bible and Religion e sori, dan „foeroetron a abi foe doe nanga a heri sma di de na libi, a heri sma”. A prakseri disi komoto na san bijbel e froeteri foe a sili na ini Genesis 2:7: „Jehovah Gado ben go moro fara foe teki doti foe a gron meki libisma èn foe bro a libibro na ini en noso-olo, èn libisma ben tron wan libi sili.” Loekoe taki a fosi libisma „ben tron” wan sili. So boen, wi kan taki dati Adam no ben abi wan sili; a ben de wan sili — neleki fa wan sma di e tron wan datra, de wan datra. Dati meki dja a wortoe „sili” wani taki wan heri sma.
4. Sortoe wortoe den vertaal nanga „sili” na ini den Kresten Griki Boekoe foe bijbel, èn san a wortoe disi wani taki moro foeroe?
4 A wortoe di vertaal nanga „sili” psuʹche, de moro leki wan hondro tron na ini den Kresten Griki Boekoe foe bijbel. Neleki neʹfesj, a wortoe disi foeroetron abi foe doe nanga a heri sma. Foe eksempre, loekoe den froeklari di e kon now: „Mi sili e broeja” (Johanes 12:27). „Frede ben bigin kisi ibri sili” (Tori foe den Apostel 2:43). „Meki ibri sili saka ensrefi na ondro den hei tirimakti” (Romesma 13:1). „Gi trowstoe na den sili di brokosaka” (1 Tesalonikasma 5:14). „Wan toe sma nomo, namkoe aiti sili, ben tjari pasa a watra sondro foe wan ogri miti den” (1 Petrus 3:20). A de krin taki psuʹche, neleki neʹfesj abi foe doe nanga a heri sma. Soleki fa a sabiman Nigel Turner e taki, dan a wortoe disi „wani taki wan sani di de wan eigifasi foe libisma, a sma srefi, a materia skin di a roeah [jeje] foe Gado bro na en ini. . . . A krakti poti na tapoe a heri sma srefi.”
5. Meti na sili? Froeklari dati.
5 A moi foe si, taki na ini bijbel a wortoe „sili” no gebroiki gi libisma wawan, ma so srefi gi meti. Foe eksempre, te Genesis 1:20 e taki fa Gado ben kria den kriatoeroe foe se, dan a e taki dati Gado ben komanderi: „Meki den watra meki wan heri ipi libi sili kon.” Èn a dei na baka di Gado ben kria sani, a ben taki: „Meki grontapoe meki libi sili kon na a sortoe foe den, na osometi nanga a meti di e kroipi na gron nanga a boesimeti foe grontapoe na a sortoe foe en.” — Genesis 1:24; teki gersi Numeri 31:28.
6. San wi kan taki foe a fasi fa bijbel e gebroiki a wortoe „sili”?
6 Foe dati ede, a wortoe „sili”, soleki fa bijbel e gebroiki en, e taki foe wan libisma noso wan meti noso a libi di wan libisma noso meti abi. (Loekoe a faki na bladzijde 15.) A fasi fa bijbel taki foe a sili no moeilek foe froestan, a de a srefi ala ten, sondro den hebi foe den dangra filosofia nanga kroektoe bribi foe libisma. Dati meki, a toemoesi prenspari aksi di moesoe kisi wan piki na: San e pasa nanga a sili te wan sma dede, soleki fa bijbel e sori?
Den dedewan no sabi noti
7, 8. (a) San den Boekoe foe bijbel e tjari kon na krin foe a situwâsi pe den dedewan de na ini? (b) Gi eksempre na ini bijbel di a sori taki a sili kan dede.
7 A situwâsi pe den dedewan de na ini, tjari kon na krin na Preikiman 9:5, 10 pe wi e leisi: „Den dedewan no sabi noti . . . No wan wroko, no wan prakseri, no wan sabi noso koni de na ini a grebi” (Moffatt). Foe dati ede, dede na te wan sma no de moro. A psalm singiman ben skrifi taki te wan sma dede, dan „a e go baka na en gron; na a dei dati den prakseri foe en e lasi gowe” (Psalm 146:4). Den dedewan no sabi noti, den no man doe noti.
8 Di Gado ben meki bekènti sortoe strafoe Adam ben kisi, A ben taki: „Doti joe de èn na doti joe sa drai go baka” (Genesis 3:19). Bifo Gado ben meki Adam foe a doti foe gron èn ben gi en libi, Adam no ben de. Di Adam dede, a ben tron na a fasi dati baka. A strafoe di a ben kisi ben de, dede — a no ben abra go na wan tra presi. Dan san ben pasa nanga en sili? Foe di nofotron a wortoe „sili” na ini bijbel abi foe doe nomo nanga wan sma, meki te wi e taki dati Adam dede, dan wi e taki dati a sili di nen Adam, dede. Disi ben sa kan gersi wan freimde sani gi wan sma di e bribi taki a sili no man dede. Ma bijbel e taki: „A sili di e sondoe, ensrefi sa dede” (Esekièl 18:4). Lefitikus 21:1 e taki foe „wan sili di dede” (wan „dedeskin”, The Jerusalem Bible). Èn den ben taigi den Nasireisma foe no kon krosibei na „iniwan dede sili” („wan dede skin”, Lamsa). — Numeri 6:6.
9. San bijbel wani taki te a e taki dati „a sili foe [Rakèl] ben komoto gowe”?
9 Ma fa a de nanga den wortoe di taki na Genesis 35:18 foe a sari dede foe Rakèl, san feni presi di a ben meki en di foe toe manpikin? Drape wi e leisi: „Ala di en sili ben e komoto gowe (bika a dede), a ben gi en a nen Ben-Oni; ma en papa ben kari en Benjamin.” Na sori a pisi disi e sori taki Rakèl ben abi wan sma na inisei foe en di ben gowe libi en di Rakèl dede? Kwetikweti. Memre, taki a wortoe „sili” kan abi foe doe toe nanga a libi di wan sma abi. Dati meki djaso a „sili” foe Rakèl ben wani taki nomo a „libi” foe en. Foe dati ede tra bijbel e vertaal den wortoe „en sili ben e komoto gowe” leki „en libi ben e komoto gowe safrisafri” (Knox), „a ben hari en lasti bro” (JB), èn „en libi ben komoto gowe foe en” (Bible in Basic English). No wan sani e sori taki wan dangra pisi foe Rakèl ben tan na libi, baka di a dede.
10. Na sortoe fasi a sili foe a weduwe en manpikin ben ’kon baka na en ini’?
10 A de a srefi nanga na opobaka foe a manpikin foe wan weduwe, di skrifi na ini 1 Kownoe kapitel 17. Na ini vers 22, wi e leisi taki, di Elia ben begi foe a jongoe boi ede, „Jehovah ben arki a sten foe Elia, so taki a sili foe a pikin ben kon baka na en ini èn a ben kon na libi baka”. Djaso a wortoe „sili” wani taki „libi” toe. Dati meki a New American Standard Bible e taki: „A libi foe a pikin ben kon baka na en èn a ben libi baka.” Ija, na a libi, èn no wan sani di gersi wan djoembi, ben kon baka na a boi. Disi e kroederi nanga san Elia ben taigi a mama foe a boi: „Loekoe, joe manpikin [a heri sma] de na libi.” — 1 Kownoe 17:23.
San na a jeje?
11. Foe san-ede a wortoe „jeje” no ben kan abi foe doe nanga wan pisi foe wan sma leki wan jeje sondro skin, di e tan na libi baka te a sma dede?
11 Bijbel e taki dati te wan sma dede, dan „en jeje e komoto gowe, a e go baka na en gron” (Psalm 146:4). Disi wani taki, dati wan jeje sondro skin troetroe e komoto èn e libi go doro, baka te wan sma dede? Dati no ben kan de so, bika a psalm singiman e taki baka dati: „Na a dei dati den prakseri foe en e lasi gowe” („ala den prakseri foe en e kon na wan kaba”, The New English Bible). Dan san na a jeje, èn fa a e „komoto gowe” foe wan sma te a sma dede?
12. San den Hebrew nanga Griki wortoe di vertaal nanga „jeje” na ini bijbel wani taki?
12 Na ini bijbel den wortoe di vertaal nanga „jeje” (Hebrewtongo, roeʹach; Grikitongo, pneuʹma) foeroetron wani taki „bro”. So boen, a vertaling foe R. A. Knox e gebroiki den wortoe „a bro e gowe libi en skin” (Psalm 145:4), na presi foe „en jeje e komoto gowe”. Ma a wortoe „jeje” wani taki moro leki foe bro nomo. Foe eksempre, na ini Genesis 7:22 den skrifi foe a ten di a libi foe libisma nanga meti ben kisi pori di a Froedoe ben kon na heri grontapoe èn a taki: „Ala sani pe a bro foe a krakti [noso jeje; Hebrewtongo, roeʹach] foe a libi ben wroko na ini en noso-olo, namkoe ala sani di ben de tapoe a drei gron, ben dede.” So boen, „jeje” kan abi foe doe nanga a libikrakti di e wroko na ini ala libi kriatoeroe, libisma nanga meti, èn foe di den e hari bro, meki a libikrakti e wroko.
13. Fa a jeje e go baka na Gado te wan sma dede?
13 Dan foe san-ede Preikiman 12:7 e taki dati te wan sma dede, „a jeje srefi e drai go baka na a troe Gado di ben gi en”? Disi wani taki dati a jeje e rèis troetroe pasa na ini a kontren foe na universum go na Gado? A no wani taki so wan sani kwetikweti. Foe di a jeje na a libikrakti, dan a „e drai go baka na a troe Gado”, san wani taki dati iniwan howpoe di a sma dati abi foe kisi libi na ini a tamara, na Gado wawan kan gi en now. Na Gado wawan kan gi en a jeje, noso a libikrakti baka, foe di a e meki wan sma kon na libi baka (Psalm 104:30). Ma Gado abi a prakseri foe doe dati?
„A sa opo baka”
14. San Jesus ben taki èn doe foe froelekti èn trowstoe den sisa foe Lasarus baka di den lasi a brada foe den?
14 Na ini a pikin foto Betania, so wan dri kilometer owstoesei foe Jerusalem, Maria nanga Marta ben sari foe di den brada Lasarus dede toemoesi froekoe. Jesus ben lobi Lasarus nanga den sisa foe en, dati meki a ben sari toe. Fa Jesus ben kan trowstoe den sisa? No te a ben taigi den wan drai tori, ma foe di a ben taigi den san troe. Jesus ben taki nomo: „Joe brada sa opo baka.” Baka dati Jesus ben go na a grebi, èn a ben gi Lasarus wan opobaka — a ben gi libi baka na wan man di ben dede fo dei kaba! — Johanes 11:18-23, 38-44.
15. Fa Marta ben piki na tapoe san Jesus ben taki èn ben doe?
15 Marta ben froewondroe di Jesus ben taki dati Lasarus ben o „opo baka”? Soleki fa a sori, dan dati no ben de so, bika a ben piki: „Mi sabi taki a sa opo baka na a opobaka na a lasti dei.” A ben bribi kaba ini a pramisi taki sma sa kisi wan opobaka. Ne Jesus ben taigi en: „Mi na a opobaka nanga a libi. A sma di e poti bribi na mi, sa kon na libi, awinsi a dede” (Johanes 11:23-25). A wondroe di ben meki Lasarus libi baka, ben tranga a bribi foe Marta èn dati ben gi tra sma bribi (Johanes 11:45). Ma san a wortoe „opobaka” wani taki troetroe?
16. San a wortoe „opobaka” wani taki?
16 Den vertaal a wortoe „opobaka” foe a Griki wortoe a·naʹsta·sis, di troetroe wani taki „na opo di wan sma e opo tanapoe baka”. Hebrewsma di vertaal a Grikitongo, vertaal a·naʹsta·sis nanga den wortoe di wani taki „a libi di den dedesma e libi baka” (Hebrewtongo, techi·yathʹ ham·me·thimʹ).a So boen, na opobaka wani taki foe opo a sma poeroe en na ini a situwâsi pe den dedewan de sondro libi — foe meki a sma libi baka leki fa a ben libi fosi.
17. (a) Foe san-ede na opobaka foe sma no sa de wan problema gi Jehovah Gado nanga Jesus Krestes? (b) San Jesus ben pramisi foe den sma di de na ini den memregrebi?
17 Foe di a koni foe Jehovah Gado no abi wan kaba èn a e memre sani na wan volmaakti fasi, meki a de makriki gi en foe gi wan sma wan opobaka. A no moeilek gi en foe memre a fasi fa den dedesma ben libi fosi — den eigifasi foe den, a historia foe den nanga ala den finifini sani foe a sortoe sma di den ben de. (Job 12:13; teki gersi Jesaja 40:26.) Boiti dati, Jesus Krestes de klariklari foe gi den dedewan wan opobaka èn a man doe dati toe, soleki fa na ondrofenitori foe Lasarus e sori. (Teki gersi Lukas 7:11-17; 8:40-56.) Te joe e loekoe en boen, dan Jesus ben taki: „A joeroe e kon pe ala sma di de na ini den memregrebi, sa jere en [Jesus] sten èn sa kon na doro” (Johanes 5:28, 29). Ija, Jesus Krestes ben pramisi taki ala sma di de na ini a memre foe Jehovah, sa kisi wan opobaka. A de krin taki, soleki fa bijbel e sori, dati a sili e dede, èn a loesoe gi dede na a opobaka. Ma miljardmiljard sma ben de na libi èn den dede. Soema foe den de na ini a memre foe Gado èn e wakti na opobaka?
18. Soema sa kisi wan opobaka?
18 Den sma di doe moeiti foe libi wan regtfardiki libi leki foetoeboi foe Jehovah, sa kisi wan opobaka. Ma miljoenmiljoen tra sma ben libi èn dede sondro foe sori efoe den ben o gi jesi na den regtfardiki markitiki foe Gado. Den no ben sabi den markitiki foe Jehovah noso den no ben abi nofo ten foe tjari den kenki kon di ben de fanowdoe. Den sma disi toe de na ini a memre foe Gado èn foe dati ede den sa kisi wan opobaka, bika bijbel e pramisi: „Wan opobaka o de foe den regtfardikiwan nanga den onregtfardikiwan.” — Tori foe den Apostel 24:15.
19. (a) Sortoe fisjoen na apostel Johanes ben kisi foe na opobaka? (b) San „den e fringi go na ini a se foe faja”, èn san den wortoe dati wani taki?
19 Na apostel Johanes ben kisi wan span fisjoen foe sma di ben kisi wan opobaka èn di ben e tanapoe na fesi a kownoestoeroe foe Gado. A ben skrifi foe a sani dati, taki: „A se ben gi den dedewan abra di ben de na en ini, èn dede nanga Hades ben gi den dedewan abra di ben de na den ini, èn den ben kroetoe ibriwan foe den aparti akroederi den doe foe den. Èn dede nanga Hades ben fringi go na ini a se foe faja. Disi wani taki a di foe toe dede: a se foe faja” (Openbaring 20:12-14). Prakseri san dati wani taki! Ala den dedesma di de na ini a memre foe Gado sa kon fri foe Hades, noso Sjeol, a grebi foe a libisma famiri (Psalm 16:10; Tori foe den Apostel 2:31). Baka dati, „dede nanga Hades” sa fringi go na ini a sani di den e kari „a se foe faja”, di e agersi wan pori di de krinkrin. A grebi foe a libisma famiri no sa de moro.
Wan toemoesi aparti howpoe!
20. Na ini sortoe kontren miljoenmiljoen sma di dede now sa kisi wan opobaka?
20 Te miljoenmiljoen sma e kisi wan opobaka, dan den no sa tjari kon na libi baka na wan grontapoe pe no wan sma no de (Jesaja 45:18). Den sa wiki na ini kontren di meki kon moi èn den sa si taki tanpresi, krosi nanga bogobogo njanjan sreka kaba gi den (Psalm 67:6; 72:16; Jesaja 65:21, 22). Soema sa sreka ala den sani disi? A de krin taki sma sa moesoe libi na ini a njoen grontapoe bifo na opobaka na grontapoe e bigin. Ma soema?
21, 22. Sortoe toemoesi aparti howpoe den sma di e libi na ini „den lasti dei” abi?
21 A kontroe foe bijbel profeititori e sori taki wi e libi na ini „den lasti dei” foe a seti foe sani disi (2 Timoteus 3:1).b A no sa teki langa moro, fosi Jehovah Gado o boemoei ensrefi nanga den afersi foe libisma èn o figi godelowsoefasi poeroe foe grontapoe (Psalm 37:10, 11; Odo 2:21, 22). San o pasa na a ten dati nanga den wan di e dini Gado na wan getrow fasi?
22 Jehovah no sa pori den regtfardikiwan makandra nanga den godelowsoewan (Psalm 145:20). Noiti ete a doe so wan sani, èn a no sa doe dati te a e krin grontapoe èn e poeroe ala takroedoe. (Teki gersi Genesis 18:22, 23, 26.) Te joe loekoe en boen, dan a lasti boekoe foe bijbel e taki foe „wan bigi ipi, di no wan sma ben man teri, di komoto na ala nâsi nanga lo nanga pipel nanga tongo”, èn di e komoto na „a bigi banawtoe” (Openbaring 7:9-14). Ija, wan bigi ipi sa pasa a bigi banawtoe libilibi te a disiten godelowsoe grontapoe sa kon na wan kaba, èn den sa go na ini a njoen grontapoe foe Gado. Drape a libisma famiri di e gi jesi kan kisi wini dorodoro foe den toemoesi moi sani di Gado sreka foe fri a libisma famiri foe sondoe nanga dede (Openbaring 22:1, 2). So boen, a „bigi ipi” no abi foe dede noiti. Dati na troetroe wan toemoesi aparti howpoe!
Libi sondro foe dede
23, 24. San joe moesoe doe efoe joe wani libi na ini wan Paradijs na grontapoe sondro foe dede?
23 Wi kan froetrow tapoe a froewondroe howpoe disi? Seiker! Jesus Krestes srefi ben sori taki wan ten ben o de pe sma ben sa libi sondro foe dede oiti. Sjatoe bifo Jesus ben gi en mati Lasarus wan opobaka, a ben taigi Marta: „Ibriwan sma di e libi èn e poti bribi na mi, kwetikweti no sa dede noiti.” — Johanes 11:26.
24 Joe wani libi foe têgo na ini a Paradijs na grontapoe? Joe e angri foe si den lobiwan foe joe baka? „Grontapoe e pasa gowe èn so srefi a lostoe foe en, ma a sma di e doe a wani foe Gado, e tan foe têgo,” na so na apostel Johanes e taki (1 Johanes 2:17). Now a de a ten foe kon sabi san na a wani foe Gado èn foe abi a fasti bosroiti foe libi akroederi a wani dati. Dan joe, makandra nanga miljoenmiljoen tra sma di e doe a wani foe Gado kaba, kan libi foe têgo na ini a Paradijs na grontapoe.
[Foetoewortoe]
a Ala di a wortoe „opobaka” no de foe feni na ini den Hebrew Boekoe foe bijbel, tokoe den taki krin foe na opobaka howpoe na ini Job 14:13, Danièl 12:13, nanga Hosea 13:14.
b Loekoe Sabi di e tjari joe go na têgo libi, di a Watchtower Bible and Tract Society of New York, Inc., tjari kon na doro, bladzijde 98-107.
Joe e memre disi ete?
◻ San den wortoe na ini den tongo pe den ben skrifi en fosifosi èn di den e vertaal nanga „sili”, wani taki moro foeroe?
◻ San e pasa nanga a sili te wan sma dede?
◻ San na a loesoe gi dede, soleki fa bijbel e sori?
◻ San na a toemoesi aparti howpoe di e wakti getrow sma na ini a ten disi?
[Faki na tapoe bladzijde 15]
„Sili” leki a libi foe wan kriatoeroe
Sontron a wortoe „sili” abi foe doe nanga a libi di wan sma noso wan meti abi. Dati no e kenki a fasi fa bijbel e tjari a sili kon na krin leki wan sma noso wan meti. Foe gi wan eksempre: Wi e taki dati wan sma de na libi, san wani taki dati a de wan sma di e libi. Wi ben sa kan taki toe dati a sma abi libi. Na so wan sma di e libi, de wan sili. Ma ala di a de na libi, wi kan taki foe a „sili” leki wan sani di a sma abi.
Foe eksempre, Gado ben taigi Moses: „Ala den man di ben soekoe a sili foe joe, dede.” A de krin taki den feanti foe Moses ben e soekoe foe kiri en. (Exodus 4:19 teki gersi Josua 9:24; Odo 12:10.) Jesus ben gebroiki a wortoe „sili” na a srefi fasi di a ben taki: „A Manpikin foe libisma . . . ben kon . . . foe gi en sili leki wan loesoe-paiman ini a presi foe foeroe sma” (Mateus 20:28; teki gersi 10:28). Ala den leisi disi a wortoe „sili” wani taki „libi foe wan kriatoeroe”.
[Prenki na tapoe bladzijde 15]
Den alamala na sili
[Sma di abi a reti foe a prenki]
Kownoebri: U.S. Fish and Wildlife Service, Washington, D.C./Dean Biggins
[Prenki na tapoe bladzijde 17]
Jesus ben sori taki a loesoe gi dede na a opobaka
[Prenki na tapoe bladzijde 18]
„Ibriwan sma di e libi èn e poti bribi na mi, kwetikweti no sa dede noiti.” — Johanes 11:26.