A sili leki fa bijbel e taki foe en
„Libisma ben tron wan libi sili.” — GENESIS 2:7.
1. San wi moesoe go ondrosoekoe foe man kon sabi san bijbel e leri foe a sili?
SOLEKI fa wi si kaba, dan a bribi di sma abi foe a sili de foeroe èn difrenti. Srefi na mindri den wan di e taki dati den bribi abi bijbel leki fondamenti, joe abi difrenti idea foe san na a sili èn san e pasa nanga a sili te wi dede. Ma san bijbel e leri troetroe foe a sili? Foe kon sabi dati, dan wi moesoe go ondrosoekoe san a Hebrew wortoe nanga a Griki wortoe wani taki di vertaal nanga „sili” na ini bijbel.
„Sili” leki wan libi kriatoeroe
2, 3. (a) Sortoe wortoe vertaal nanga „sili” na ini den Hebrew Boekoe foe bijbel, èn san na a moro prenspari sani san a wortoe disi wani taki? (b) Fa Genesis 2:7 e sori taki a wortoe „sili” kan sori go na wan heri sma?
2 A Hebrew wortoe di vertaal nanga „sili” na neʹfesj, èn 754 tron a de foe feni na ini den Hebrew Boekoe foe bijbel (di sma gwenti kari na Owroe Testamenti). San neʹfesj wani taki? Soleki fa The Dictionary of Bible and Religion e sori, dan „foeroetron a e sori go na a heri sma di de na libi, na a heri sma”.
3 Foe eksempre, Genesis 2:7 e taki: „Jehovah Gado ben go moro fara foe teki doti foe a gron meki libisma èn foe bro a libibro na ini en noso-olo, èn libisma ben tron wan libi sili.” Loekoe taki Adam no ben abi wan sili; a ben de wan sili — neleki fa wan sma di e tron wan datra, de wan datra. So boen, a wortoe „sili” kan taki foe wan heri sma.
4, 5. (a) Gi eksempre di e sori taki a wortoe „sili” e sori go na wan heri sma. (b) Fa The Dictionary of Bible and Religion e horibaka gi a froestan di wi e froestan taki wan sma na wan sili?
4 Ala den Hebrew Boekoe foe bijbel e horibaka gi a fasi disi foe froestan a tori, pe wi e feni den wortoe leki „efoe wan sili sondoe” (Lefitikus 5:1), „iniwan sili di sa doe iniwan sortoe wroko” (Lefitikus 23:30), „efoe den e kisi wan man di e tjari wan sili . . . gowe nanga tranga” (Deuteronomium 24:7), „en sili no ben man abi pasensi moro” (Kroetoebakra 16:16), „o langa oen man sa tan tanteri mi sili?” (Job 19:2), èn „mi sili no man sribi foe sari ede”. — Psalm 119:28.
5 No wan sani na ini den pisi disi e sori taki a sili na wan sani di gersi wan djoembi èn di e libi go doro baka te wan sma dede. „Foe taki nanga den wortoe foe wi dati a ’sili’ foe a lobiwan gowe foe de nanga Masra noso foe taki foe a ’sili di no man dede’, ben sa de wan sani nomo di sma foe a koeltoeroe foe na OT [Owroe Testamenti] no ben sa froestan”, na so The Dictionary of Bible and Religion e taki.
6, 7. Sortoe wortoe vertaal nanga „sili” na ini den kresten Griki Boekoe foe bijbel, èn san na a moro prenspari sani san a wortoe disi wani taki?
6 A wortoe di vertaal nanga „sili” moro leki wan hondro tron na ini den kresten Griki Boekoe foe bijbel (di sma gwenti kari a Njoen Testamenti) na psuʹche. Neleki neʹfesj, foeroetron a wortoe disi e sori go na wan heri sma. Foe eksempre, loekoe den froeklari di e kon now: „Mi sili e broeja” (Johanes 12:27). „Frede ben bigin kisi ibri sili” (Tori foe den Apostel 2:43). „Meki ibri sili saka ensrefi na ondro den hei tirimakti” (Romesma 13:1). „Gi trowstoe na den sili di brokosaka” (1 Tesalonikasma 5:14). „Wan toe sma nomo, namkoe aiti sili, ben tjari pasa a watra sondro foe wan ogri miti den.” — 1 Petrus 3:20.
7 Psuʹche, neleki neʹfesj, e sori krin go na a heri sma. Soleki fa sabiman Nigel Turner e taki, dan a wortoe disi „wani taki wan sani di de wan eigifasi foe libisma, ensrefi, a materia skin di a roeah [jeje] foe Gado bro na en ini. . . . A krakti poti tapoe a heri sma srefi.”
8. Meti na sili? Tjari disi kon na krin.
8 Na ini bijbel a wortoe „sili” no gebroiki gi libisma wawan, ma so srefi gi meti. Foe eksempre, te Genesis 1:20 e taki fa Gado ben kria den kriatoeroe foe se, dan a e taki dati Gado ben komanderi: „Meki den watra meki wan heri ipi libi sili kon.” Èn a dei na baka, di Gado ben kria sani, a ben taki: „Meki grontapoe meki libi sili kon na a sortoe foe den, na osometi nanga a meti di e kroipi na gron nanga a boesimeti foe grontapoe na a sortoe foe en.” (Genesis 1:24; teki gersi Numeri 31:28.) Foe dati ede, „sili” kan sori go na wan libi kriatoeroe, awansi na libisma noso meti.
„Sili” leki a libi foe wan kriatoeroe
9. (a) San a wortoe „sili” kan wani taki moro? (b) Disi de kontrari na idea taki a sili na a sma srefi?
9 Sontron a wortoe „sili” e sori go na a libi di wan sma noso wan meti abi. A sani disi no e kenki a fasi fa bijbel e tjari a sili kon na krin leki wan sma noso wan meti. Foe gi wan eksempre: Wi e taki dati wan sma de na libi, di wani taki dati a de wan sma di e libi. Wi ben sa kan taki toe dati a sma abi libi. Na a srefi fasi wan sma di e libi, de wan sili. Ma ala di a de na libi, wi kan taki foe a „sili” leki wan sani di a sma abi.
10. Gi eksempre di e sori taki a wortoe „sili” kan sori go na a libi di wan sma noso wan meti abi.
10 Foe eksempre, Gado ben taigi Moses: „Ala den man di ben soekoe a sili foe joe, dede” (Exodus 4:19). A de krin taki den feanti foe Moses ben e soekoe foe kiri en. A srefi fasi fa den e gebroiki a wortoe „sili”, de foe si na ini den froeklari di e kon now. „Wi ben kon frede srefisrefi gi a sili foe wi” (Josua 9:24). „Den ben tan lowe gi a sili foe den” (2 Kownoe 7:7). „A regtfardikiwan e sorgoe gi a sili foe en osometi” (Odo 12:10). „A Manpikin foe libisma . . . ben kon . . . foe gi en sili leki wan loesoe-paiman ini a presi foe foeroe sma” (Mateus 20:28). „A ben kon so krosibei na dede, foe di a ben tjari en sili kon ini kefar” (Filipisma 2:30). Na ini ala kefal a wortoe „sili” wani taki „libi”.a
11. San wi kan taki foe a fasi fa bijbel e gebroiki a wortoe „sili”?
11 So boen, a wortoe „sili” soleki fa a gebroiki na ini bijbel, e sori go na wan sma noso wan meti noso na a libi di wan sma noso wan meti abi. A fasi fa bijbel taki foe a sili de sempel, a de a srefi ala ten èn a de fri foe den hebi foe den moeilek filosofia nanga kroektoe bribi foe sma. Ma san e pasa nanga a sili te wan sma dede? Foe kan piki na aksi dati, dan wi moesoe froestan fosi foe san ede wi e dede.
[Foetoewortoe]
a Mateus 10:28 e gebroiki so srefi a wortoe „sili” di wani taki „libi” drape.
[Prenki na tapoe bladzijde 20]
Den alamala na sili