Oen jongoewan — A pisi foe oenoe ini wan kolokoe osofamiri di bondroe kon na wan
„Mi ben bewijsi dati mi de wan troetroe manpikin gi mi papa, nanga safoefasi èn na enkriwan na fesi foe mi mama.” — ODO 4:3.
1, 2. Sortoe problema de na ini son kristen osofamiri?
FA A DE WAN sani di e gi kowroe-ati, te joe kan tjari den sorgoe foe joe ati kon a doro gi wan sma di lobi joe, èn di e proeberi foe ferstan den firi foe joe èn di e gi rai di ai sori taki ai firi nanga joe! Èn efoe sowan sma de wan foe joe bigisma, dan troetroe a de wan blesi. Ma o tranga a banti foe joe nanga joe papa nanga mama de?
2 Toe tini di abi kristen papa nanga mama ben skrifi: „A moro prenspari problema foe wi de communicatie. A gersi dati kewon wi no kan taki nanga wi papa nanga mama. Wi ala toe lobi wi papa nanga mama srefsrefi, ma a gersi dati wi no kan abi communicate nanga den ofoe taki nanga den. Mi ben begi dorodoro foe na afersi, ma mi no komoto na ini ete.” Foe sanede wawantron srefi na ini kristen osofamiri wan mankeri de foe communicatie di wani taki wan sani? Wan loesoe de gi na moeilek situatie dati?
Foe san-ede wan communicatie-olo de
3, 4. Kari wantoe rede foe wan mankeri foe communicatie a mindri papa nanga mama èn pikin?
3 Den jongoe sma di wi kari dja na tapsé ben abi tra prakseri leki den papa nanga mama foe den foe a tori foe ontspanning nanga mati. A difrenti ini méne, makandra nanga firi taki sma no e poti prakseri tapoe san joe e denki, kan tapoe na communicate. Ma foe sanede den difrenti disi e de? Odo 20:29 e tjari wi kon tapoe wán rede. Drape tanapoe: „Na glori foe den jongoeman de a krakti foe den, èn na moifasi foe den owroe sma de den weti wiwiri.” Foedi jongoe „krakti” no kan hori tanapoe nanga jepi foe den troetroe sani foe a libi foe jari langa ondrofeni, meki oenoe leki jongoe sma kan loekoe pasa kefar, èn denki dati ’no wan fowtoe sani kan pasa’. Ma oenoe papa nanga mama di kon koni nanga den jari di pasa — ofoe srefi leki wan bakapisi foe bita persoonlek ondrofeni, sabi moro boen. Aladi den e ferstan den firi foe oenoe, tokoe den kan de sabisabi foe den fini kefar di oenoe no e si. — Odo 29:15.
4 Wan tra tron wan mankeri foe communicatie kan doe kon foedi joe e feni en moeilek foe taki foe bepaalde sani di kan hati wan sma firi. Kande joe abi pen na ati foe trobi di joe abi nanga trawan ofoe foe joe égi swakifasi. Kande joe e doe leki Job, di ben abi na firi dati srefi en égi brada, en krosbé sabiman, ija srefi en égi osofamiri ben drai baka gi en (Job 19:13-19). Ini son geval wan olo e doe kon foedi wan papa ofoe mama „e tapoe en jesi” efoe wan jongoe sma e proeberi foe tjari den moro dipi firi foe en kon a fesi (Odo 21:13). Wan tini oemapikin ben kragi: „Mi ben abi foeroe sari, mi ben kré nofotron èn mi papa ben taki doro nomo: ’Kré no e jepi’, èn foe dat’ede mi ben hori te foe kaba den firi foe mi na inisé. Mi no ben e kré moro te a ben de na ini a birti èn communicatie no ben de kwet-kweti moro.”
5. San de na fosi stap foe kisi moro boen communicatie di wani taki wan sani?
5 Tokoe, awansi fa na fasi foe joe papa nanga mama mag de ooktoe, joe kan doe foeroe sani foe meki na communicatie kon moro boen! Bigin fosi nanga wan opregti beoordeling foe a fasi fa joe de nanga joe papa nanga mama. Den Israëlsma foe owroeten foe eksempre ben taki dati den ben abi wan tranga banti nanga den hemel Tata èn ben taki: „Mi Tata, joe de na fertrow mati foe mi jongoe jari!” Ma a troe foe a tori ben de dati na matifasi ben kon span leki wan bakapisi foe den doe foe den pe den ben opo densrefi tege Gado (Jeremia 3:4, 5). Den papa nanga mama foe joe de troetroe ’fertrow mati’? A kan de taki joe e doe sani, kande sdndro foe joe sabi, sodati na communicatie e tapoe pikinso? Joe kan taki san Salomo ben taki: „Mi ben bewijsi taki mi de wan troetroe manpikin gi mi tata [èn mi mama]”? (Odo 4:3) San joe kan doe foe tranga na banti nanga den?
„Lobi boenfasi èn troefasi”
6. (a) Sortoe égifasi sa jepi wan jongoewan soleki Odo 3:3 e taki ’foe feni boenati ini den ai foe Gado èn den libisma’? (b) Fa wan sma ’kan tai den égifasi disi na en neki’?
6 Na koni kownoe Salomo ben go denki san wan jongoe sma abi fanowdoe foe „feni boenati nanga koni ini na ai foe Gado èn foe sma na grontapoe [èn ooktoe foe den papa nanga mama]”. A piki foe en? „Mi manpikin . . . lobi boenfasi nanga troefasi, meki den dati no gwe libi joe. Tai den na joe neki. Skrifi den tapoe na tafra foe joe ati” (Odo 3:1-4). Lobi boenfasi nanga troefasi sa stéfi na banti mindri joe nanga joe papa nanga mama. Ma den égifasi disi moesoe de wan pisi foe joe persoonlekheid di no kan broko poeroe, ’de taitai na joe neki èn di skrifi tapoe joe ati’. Na ini bijbel ten nofotron sma ben e weri wan segellinga nanga wan tité lontoe na neki (Genesis 38:18). Na linga disi ben abi toemsi bigi waarde, bika efoe wan sma no ben abi dati, dan no wan enkri papira ben kan kisi krakti foe a wet. Na tjariman foe na linga no ben frigiti en noiti èn a ben memre en alaten foe na hé waarde di a abi. Na so lobi boenfasi nanga troefasi alaten wi moe hori na prakseri èn no moe frigiti noiti o diri den égifasi dati de. Ma fa joe kan weri now den égifasi disi?
7. Fa wan sma kan sori lobi boenfasi foe meki communicatie kon moro boen?
7 „Lobi boenfasi” leki fa a bijbel taki e sori tapoe na fosi Hebrew wortoe tapoe „loyaal lobi” èn wan persoonlek verbondenheid de na ini wan krosbé matifasi. Joe de soboen loyaal na joe papa nanga mama èn joe e wroko na en foe hori wan tranga emotioneel banti nanga den? Na ini Zacharia 7:9, 10 den e tjari lobi boenfasi kon ini akroederi nanga sari-ati èn a firi di joe e firi gi sma. Joe abi firi ini a tori foe na druk di joe papa nanga mama moe kaka foetoe gi? Na lobi boenfasi foe son sma de „leki den mamanten wolkoe èn leki na dow di e gwe froekoe” (Hosea 6:4). Na lobi boenfasi foe joe e gwe ini a faja foe wan trobi ofoe efoe joe no man foe doe san joe poti na ini joe ede? Efoe joe ati e bron, joe e hori dan ’na wet foe na lobi boenfasi na tapoe joe tongo’? Loyaliteit nanga a firi di joe e firi gi tra sma de foe fundamenteel belang gi na communicatie. — Odo 31:26.
8. Fa wan jongoewan kan sori troefasi?
8 „Troe fasi” e meki wan krosbé banti doe kon, foedi fertrowfasi de wan prenspari sani gi ibri krosbé matifasi. No de soleki den „sma foe lé”, di ben kibri san den ben de (Psalm 26:4). Joe ben kan kon ini a tesi foe libi toe sortoe foe libi — na wan te joe de na joe kristen papa nanga mama èn wan trawan te joe no de na ondro na ai foe den. Sowan libifasi kan tjari bigi problema kon, spesroetoe efoe joe abi foe doe nanga wan serjoesoe problema èn joe no de srekasreka boen foe joe kan pasa en. Prakseri ooktoe dati a fertrow e lasi gwe te wan oneerlek libifasi kon na krin. „Mi papa nanga mama sabi foeroe moro leki mi denki dati den sabi”, wan jongoe kristen ben taki. „Efoe mi ben proeberi foe kibri wan sani gi den, mi e hori misrefi soso na spotoe èn mi e proeberi foe kori Jehovah.” Ija, teki a faste bosroiti foe bow waarheid lobi na ini joe ati. Ma na sori foe troe-fasi de soso ini na tan farawe foe ’fowtoe’ taki nanga doe? — Odo 4:20, 24; 10:9.
’Taki di e komoto reti foe a ati’
9. Sortoe problema toe jongoewan ben wini èn nanga sortoe bakapisi?
9 Son jongoewan no de eerlek ini a ferteri foe den firi foe den gi den papa nanga mama. Wan foe den jongoewan di kari na ini paragraaf 2 ben piki foe eksempre: „Foe na boen vrede ede wi ben taki san wi ben sabi taki wi papa nanga mama ben wani jere, ma den troetroe firi foe wi wi ben hori gi wisrefi.” Den tini disi ben soekoe jepi. Wan owroeman ben gi den rai trangatranga foe go taki nanga den papa nanga den mama foe den èn foe waka na baka na jongoeman Elihu di ben taki: „Den wortoe foe mi e komoto leti foe mi ati” (Job 33:3, Bigi Njoensoe Bijbel). Baka di den ben begi fajafaja, dan den ben poeroe den ati kon na doro gi den papa nanga mama èn ben meki den kon sabi den bita firi foe den. (Teki gersi nanga Odo 12:18.) Aladi disi ben seki na papa di a ben jere dati en pikin ben prakseri so, a ben piki taki en ben go toemsi fara. A ben prisiri dati den ben taki na wan eerlek fasi. Na oemapikin ben tapoe nanga den wortoe: „Na toestand na ini wi osofamiri e go safrisafri ma séker na fesi. Di wi ben bigin taki nanga makandra san ben de na tapoe wi ati, dan wi ben kan si den rede foe den regel foe den. Den ben tapoe foe taki nanga hémemre fasi nanga wi leki wi de bébi. Wi ben go ferstan makandra moro betre.”
10, 11. (a) Leki fa Odo 27:19 e taki dan san kan meki switifasi kon na ini wan kristcn osofamiri? (b) Fa jongoewan kan poti na tekst disi na ini den libi?
10 Te joe e taki nanga joe papa nanga mama san de tapoe joe ati, dan communicatie e bow di e go foe ati foe ati. Efoe joe e taki na wan rustig fasi èn nanga respeki, dan joe papa nanga mama, kan firi san e libi na ini joe ati (Odo 29:11). Joe e kon sabi ooktoe sortoe égifasi de na ini den ati. Na takmakandra disi pe oenoe e taki san de na tapoe oen ati, pe oenoe e poti oensrefi go na ini a firi foe a trawan e jepi joe foe leri sabi joe égi ati moro boen. Odo 27:19 e ferklari: „Soleki ini watra fesi e akroederi nanga fesi, na so a ati foe wan libisma nanga di foe wan libisma.”a Net soleki fa joe e si joe fesi na ini wan pisi tiri watra, na so joe kan kon sabi kande nanga jepi foe wan ati na ati communicatie nanga joe papa nanga mama, dati den emotie nanga boewégi foe ati foe den no e kenki so foeroe foe di foe joe. Na kenki foe prakseri disi e meki wi ferstan makandra èn e poti prakseri na makandra égifasi di de prenspari foe wan osofamiri pe switifasi de.
11 Soboen de klari foe taki nanga joe papa nanga mama, srefi foe moeilek afersi. Ferteri foe den frede nanga sani di no waka boen foe joe èn ooktoe foe den prisiri nanga sani di waka boen. Taki foe den marki di joe poti a joe fesi ini a libi èn foe den begi foe joe. Kakafoetoe gi na firi foe ’poti joesrefi aparti’ (Odo 18:1). Proeberi geregeld foe pasa wan pisten ondro fo ai nanga wan foe den bigisma foe joe, sodati joe kan taki foe den sortoe dipi sani disi. So jongoesma ben si dati den kan doe disi te den e waka foe a wan oso go na a tra oso efoe den e teki prati nanga wan foe den papa ofoe mama foe den na a prékiwroko, ofoe te den e meki makandra wan langa koiri, ofoe srefi te den de bezig nanga bepaalde vorm foe osofamiri ontspanning.
12. Sortoe troe sani foe a libi jongoesma moe si ondro ai?
12 Aladi na moeiti di joe e meki foe bow wan communicatie di wani taki wan sani sa abi gewoonlek wan boen bakapisi, tokoe joe no de volmaakti èn joe papa nanga mama no de dati ooktoe. Papa nanga mama sontron kan handri onregtvaardiki, no e graboe es’esi den firi foe trawan ofoe e misi foe gi wan boen eksempre. Kande den de srefi sondro bribi èn den no e behandel joe alaten ini akroederi nanga bijbel gronprakseri. Sowan foe oenoe e libi kande ini wan osofamiri pe joe abi wan bigisma ofoe ini wan osofamiri nanga wan kweki papa ofoe mama, situatie di ala toe e tjari heri aparti problema kon. Awansi otranga na banti foe joe nanga joe bigisma de, tokoe sontron joe sa firi joe srefi leki joe de joe wawan na emotioneelfasi. Fa joe kan ferdrage den sortoe sani disi getrow?
Leri ’foe tjari na tjatjari ini joe jongoe jari’
13. Foe san-ede den wortoe foe Jeremia na ini Kragisingi 3:27 de wan ongewoon sani?
13 Di na proféti Jeremia ben kisi wan wroko foe Jehovah, a ben bari taki: „Mi no sabi troetroe fa mi moe taki, bika mi de soso wan boi”! Ma Jehovah ben kowroe en ati èn ben tranga en. Sontron a ben wani tapoe nanga wroko foe na pina, frede nanga las’ati foe en, èn wantron a ben taki: „Floekoe moe de tapoe a dé di mi mama ben meki mi!” (Jeremia 1:6, 19; 20:7-9, 11) Bakaten a ben skrifi: „A de boen gi wan tranga man na skinfasi, dati a e tjari na tjatjari ini en jongoe jari” (Kragisingi 3:27). Ma fa wi kan si na tjari foe wan tjatjari foe rampoe leki wan boen sani? Disi e kon boen na fesi ini a eksempre foe Jozef.
14, 15. (a) San Jozef ben ondrofeni leki wan jongoewan? (b) Fa a ben ’kon krin nanga jepi foe na rede foe Jehovah’?
14 Di Jozef ben abi tinasébi jari a ben kisi ini wan dren na pramisi foe Gado dati a ben sa kisi wan prenspari positie. Ma tje pôti, den djaroesoe brada foe en ben seri en leki srafoe! A ben feni ensrefi te ini Egypte èn bakaten a ben de ini kronboei ini wan doengroe’oso, tapoe wan falsi kragi dati a ben doe moeiti foe go didon na wan oema nanga tranga (Genesis 37:2, 4-11, 28; 39:20). Na jongoeman disi di ben de wan eksempre èn wan erfgenaam foe wan glori pramisi den ben sroto a mindri den skotoe foe wan doengroe’oso! Leki vreemde sma na ini wan vreemde kondre a no ben abi no wan mati di ben kan firi nanga en ofoe ben kan opo doe wan sani foe a boen foe en.
15 „Na ini boei den ben tai en [Jozef] foetoe, na ini isri en sili ben kon; te leki a ten di en wortoe ben kon, Jehovah rede srefi ben krin en” (Psalm 105:17-19). Tinadri jarilanga Jozef ben moe njan pina leki srafoe èn leki strafman te leki Jehovah pramisi ben doro. Nanga na ondrofeni disi Jozef ben kon krin. Aladi Jehovah no ben tjari den moeilekheid kon, a ben gi pasi na den nanga wan marki ini prakseri. Jozef ben sa kibri en howpoe tapoe „Jehovah rede” aladi a ben de na ini wan onfoe foe rampoe? A ben sa meki den toemsi boen égifasi foe en gro kon meki bromki èn kweki den fanowdoe égifasi pasensi, sakafasi, jeje krakti èn faste bosroiti gi wan moeilek wroko? We, Jozef ben komoto kon a doro leki gowtoe foe na faja foe na sma di e krin gowtoe — moro soifri èn moro diri gi Gado, di morofara ben gebroiki en tapoe wan toemsi moi-fasi. — Genesis 41:14, 38-41, 46; 42:6, 9.
16. Fa wan jongoewan moe si moeilekheid?
16 Jozef èn obktoe Jeremia ben kisi pina sondro den fowtoe. Den ben kweki égifasi foe Gado kaba. Ma den ben kon moro krin morofara foedi den ben kakafoetoe gi moeilek ten. Omoro foeroe sowan kon krin de fanowdoe gi jongoe sma di ben handri tapoe wan fowtoe fasi! Tranga leri, di sma kan teki moeile e tjari regtvaardikifasi kon efoe joe oefen joesrefi nanga dati (Hebrewsma 12:5-7, 11). Na oefening disi kan tjari wan inisé krakti kon so tranga leki staal di kon moro tranga nanga faja. Net soleki ’Jehovah ben de alaten nanga Jozef èn ben tan sori lobi boenfasi’, na so a sa gi joe krakti di sa psa na sani di de normaal èn pai joe horidoro foeroe. — Genesis 39:21; 2 Korinte 4:7.
17. Sortoe krakti moeilekheid ben abi tapoe wan jongoe meisje? San joe e leri foe disi?
17 Foe gi wan eksempre: Wan jongoe pikin wenke, di ben feni dati en njoen kweki papa ben de toemsi streng, èn no ben sori taki a e ferstan en firi foe na dede foe en lobi papa boen ben teki a prakseri foe gwe libi na oso. Foedi a ben ferstan dati disi ben sa tjari moro problema kon, meki a ben tan — èn ben ferdrage na situatie. Now, pikinmoro tinadri jari a baka na bosroiti foe en de: „Na tranga leri foe mi kweki papa ben meki mi tron wan moro betre libisma. Di mi ben libi nanga mi mama wawan, mi ben pori èn ben opo misrefi tege en. Alaten mi ben wani doe san ben de ini mi ede. Mi ben leri foe hori trawan a prakseri. Jehovah ben jere ooktoe den foeroe begi foe mi foe gi mi krakti foe abra psa na dede foe mi papa èn foe kisi wan moro betre banti nanga mi kweki papa.” Ija, leri foe libi nanga moeilekheid sa meki na banti foe joe nanga Jehovah kon moro tranga. Tapoe a fasi disi a kan tron joe mati, ’joe fertrow foe sensi joe jongoe jari’. — Psalm 71:5.
18. (a) San e bepaal fa a sa waka nanga wan jongoewan? (b) Foe san-ede jongoesma moe si den papa nanga mama foe den leki wan diri sani?
18 No frigiti noiti dati a no wawan joe disiten omgeving e bepaal san joe de warti persoonlek ofoe san joe o tron. Kontrari foe dati, „nanga en doe wan boi [ofoe wan meisje] e meki den sabi en ofoe en wroko de soifri èn opregti” (Odo 20:11). Joe égi opregtidoe sa meki Gado lobi joe èn meki joe libi wani taki wan sani èn abi waarde. No wan osofamiri no de volmaakt, ma soekoe na den positief fasi na joe osofamiri. Denki na den ofrandi di joe papa nanga mama ben tjari foe gi joe njanjan, krosi, wan oso, datrasorgoe, nanga so moro fara. No pai den baka nanga foedi joe no de tangi, ma ’gi grani na joe papa nanga joe mama’. Si den leki wan diri sani, wan sani foe bigi waarde. — Efese 6:1-3; Odo 16:20; 17:13.
19. San de den paiman foe a gi jesi nanga heri joe ati na joe papa nanga mama?
19 Te joe abi communicatie nanga joe papa nanga mama san wani taki wan sani dan na lobi foe joe gi den sa kon moro bigi. Dan a gi jesi sa de wan sani di sa komoto foe joe ati. „Mi manpikin [ofoe oemapikin], no frigiti mi wet, èn meki joe-ati teki mi gebod na prakseri”, de na tranga begi foe na koni papa di e sori morofara tapoe den paiman: „bika a langa . . . foe dé èn jari foe libi èn vrede joe sa kisi na tapoe.” — Odo 3:1, 2.
[Foetoewortoe]
a Commentator A. Cohen e ferklari foe na vers disi: „Ini a ati foe wi mati wi e si wi égi karakter. . . . Na ini a demakandra nanga mati pe wi e taki san de na wi ati èn e firi gi makandra wi e leri sabi wisrefi troetroe èn wi e go ferstan san e libi na ini wi” (Proverbs, The Soncino Press). Na Amerkan bijbelvertaling van W.F. Beck e vertaal na vers disi foe wan pisi leki fa e kon now: „Na so joe kan si joesrefi ini na ati foe wan tra sma.”
Joe kan memre disi ete?
◻ San kan meki wan communicatie-olo doe kon?
◻ Fa wan joengoewan kan sori lobi boenfasi?
◻ Tapoe sortoe fasi troefasi kan meki na communicate na ini na oso moro boen?
◻ San na tjari foe na tjatjari foe moeilekheid sa doe gi wan jongoewan?
[Prenki na tapoe bladzijde 3]
Soleki na tjatjari foe rampoe ben krin a sma di Jozef ben de, na so a sma di joe de e kon krin te joe leki jongoewan e ferdrage sani di no e waka boen