„A Gado foe vrede” e broko en ede nanga den sma di e njan pina
BIJBEL e sori krin taki David foe owroeten ben de wan sma di ben sabi san na pina. Foeroe jari langa a ben libi leki wan loweman, foe di doronomo wan godelowsoe èn tranga-ede kownoe ben soekoe foe kisi en, èn a ben abi a fasti bosroiti foe kiri David. Na ini a pisi ten disi di David ben njan pina, a ben go kibri na ini tiri èn fara presi. Ma a ben doe ete wan tra sani. A ben begi Jehovah na wan serjoesoe fasi foe den problema foe en. „Nanga mi sten, mi ben bari kari Jehovah foe kisi jepi”, a ben skrifi baka ten foe den tesi foe en. „Na fesi foe en mi ben tan kanti mi broko-ede poeroe; na fesi foe en mi ben tan froeteri foe a banawtoe foe misrefi.” — Psalm 142:1, 2.
Na ini a ten disi, son sma ben sa spotoe nanga a froetrow di David ben froetrow tapoe Gado. Den ben o taki dati begi na soso wan psychologisch jepisani èn te joe e loekoe en boen, dan begi na lasi ten. Ma tokoe a froetrow di David ben froetrow tapoe Gado no ben de wan fowtoe sani, bika den feanti foe en ben lasi te foe kaba. Di David ben prakseri baka foe na ondrofeni foe en, dan a ben skrifi: „A wan disi di ben njan pina ben kari, èn Jehovah srefi ben jere. Èn foe ala en banawtoe A ben froeloesoe en” (Psalm 34:6). Na wan tra presi den e kari a troe Gado di David ben soekoe jepi na en, „a Gado foe vrede” (Filipisma 4:9; Hebrewsma 13:20). A sa tjari froelekti kon foe pina, san sa abi vrede leki bakapisi gi wi?
Jehovah e broko en ede nanga joe
Jehovah no e tapoe en ai gi den problema foe a pipel foe en (Psalm 34:15). A e poti en prakseri no wawan na tapoe den sani di den foetoeboi foe en abi fanowdoe leki groepoe, ma so srefi na tapoe den sani di ibriwan sma abi fanowdoe di e frede en. Di Salomo ben wèi a tempel na Jerusalem foe owroeten in, dan a ben begi Jehovah foe arki na „o sortoe begi, o sortoe grani di iniwan sma noso joe heri pipel Israèl ben sa aksi foe, bika ibriwan foe den sabi en eigi plaag nanga en eigi sari” (2 Kroniki 6:29). Soleki fa Salomo ben erken, dan ibriwan sma e njan pina na en eigi aparti fasi. Gi wán sma a ben sa kan de siki na skin sei. Gi wan trawan, a ben sa kan de problema na emotioneel sei. Son sma kan njan pina foe di wan lobiwan foe den dede. Na abi di sma no abi wan wroko, problema na ekonomia sei, nanga osofamiri problema, na sani toe di e pina foeroe sma na ini den moeilek ten disi.
Prakseri pikinso foe ’joe eigi plaag èn joe eigi pen’. Son leisi joe ben firi kande soleki fa a psalm singiman David ben skrifi: „Mi ben tan howpoe taki wan sma ben o sori waran firi gi mi, ma no wan sma no ben de; èn tapoe sma di e trowstoe, ma mi no ben feni no wan.” Ma tokoe joe kan de seiker taki Gado e broko en ede nanga a situwâsi foe joe, bika baka ten, David ben skrifi na ini a srefi psalm: „Jehovah e arki den pôtiwan, èn troetroe a no sa wisiwasi den eigi strafoeman foe en.” — Psalm 69:20, 33.
Te wi e fiti den wortoe foe David na wan moro bradi fasi, dan wi kan de seiker taki a Kriaman foe libisma e arki den begi foe den sma di den pina foe den e hori den na strafoe, foe taki en so. Moro ete, a e doe wan sani na tapoe a pina foe den. Loekoe den wortoe di e kon now, di e sori taki Jehovah abi sari-ati gi den sma di e njan pina.
„Oenoe no moesoe kwinsi no wan weduwe noso boi di no abi papa. Efoe tokoe joe ben sa kwinsi den, dan efoe a bari kari mi, dan sondro misi mi sa jere a babari foe en; èn mi ati sa bron troetroe.” — Exodus 22:22-24.
„Gado no sa meki retidoe kon gi den sma di a froekisi èn di e bari kari en dei nanga neti, ala di a abi langa pasensi nanga den?” — Lukas 18:7.
„A sa froeloesoe a pôtiwan di e bari foe kisi jepi, so srefi a sma di e kisi kwinsi èn ibri sma di no abi jepiman. A sa firi sari gi a mofinawan èn gi a pôtiwan, èn a sa froeloesoe den sili foe den pôtiwan. Foe kwinsi èn foe ogri di e doe nanga tranga a sa froeloesoe a sili foe den, èn a broedoe foe den sa de warti na ini en ai.” — Psalm 72:12-14.
„A sma di e fasi oenoe [a pipel foe Gado na grontapoe], e fasi a popki foe mi ai.” — Sakaria 2:8.
Den eksempre disi nomo e sori taki a Kriaman foe wi e broko en ede troetroe nanga a boen foe en pipel. Foe dati ede, wi abi boen reide foe waka baka a froemane di na apostel Petrus ben gi: „Trowe ala oen broko-ede na en tapoe, bika a e sorgoe gi oenoe” (1 Petrus 5:7). Ma fa Gado sa jepi wi te wi e njan pina?
Fa Gado e jepi den sma di e njan pina
Soleki fa wi si kaba, dan di David ben njan pina, a ben begi Gado fajafaja foe kan kisi tiri. Na a srefi ten, en fosi ben bigin doe wan sani foe soekoe wan loesoe gi a situwâsi, foe di a ben gebroiki en bekwaamfasi noso koni foe man lowe gi den sma di ben soekoe foe kisi en. So boen, a froetrow di David ben froetrow tapoe Jehovah makandra nanga a moeiti di ensrefi ben doe, ben meki taki a ben man tjari den problema foe en. San wi kan leri foe disi?
Te wi e kisi foe doe nanga pina, dan a no fowtoe kwetikweti te wi fosi e bigin doe wan reidelek sani foe loesoe a problema. Foe eksempre, efoe wan kresten e kon de sondro wroko, dan a no sa meki moeiti foe feni wan wroko? Noso efoe a siki na skin sei, dan a no sa soekoe foe go na datra foe a kan dresi en? Ija, srefi Jesus, di ben abi a makti foe dresi ala sortoe siki, ben erken taki “den sikiman abi wan datra fanowdoe” (Mateus 9:12; teki gersi 1 Timoteus 5:23). A no de foe taki, dati son problema wi no kan poeroe; wi abi foe froedrage den nomo. Ma tokoe, wan troe kresten no e si pina leki wan sani srefi di boen, soleki fa a de nanga son sma. (Teki gersi 1 Kownoe 18:28.) Na presi foe dati, a e doe ala san a kan doe foe kakafoetoe gi a pina foe en.
Ma na a srefi joeroe, a de reidelek foe taki na ini begi nanga Jehovah foe a tori. Foe san ede? Na a fosi presi, te wi bow tapoe wi Kriaman, dan wi e kisi jepi foe „kon sabi seiker san na den moro prenspari sani” (Filipisma 1:10). Foe eksempre, te wi e soekoe wan wroko, dan a froetrow di wi e froetrow tapoe Gado na ondro begi, sa jepi wi foe no teki wroko di no e kroederi nanga bijbel gronprakseri. Wi sa loekoe boen toe foe no „drifi gowe foe a bribi” foe a lobi foe moni ede (1 Timoteus 6:10). Troetroe, te wi e teki prenspari bosroiti — di abi foe doe nanga wroko noso nanga wan tra sani na ini libi — dan wi moesoe doe akroederi a froemane foe David: „Trowe joe hebi na tapoe Jehovah srefi, èn ensrefi sa horibaka gi joe. Noiti a sa meki taki a regtfardikiwan e degedege.” — Psalm 55:22.
Begi e jepi wi toe foe tan ini balansi na froestan sei, so taki a pina di wi e njan, no e moro wi. Na apostel Paulus ben skrifi: „Meki Gado kon sabi den faja begi foe oenoe na ini ala sani nanga jepi foe begi nanga tranga begi makandra nanga tangi.” Nanga sortoe bakapisi? „A vrede foe Gado, di e pasa ala prakseri, sa kibri oen ati nanga oen krakti foe denki, nanga jepi foe Krestes Jesus” (Filipisma 4:6, 7). Ija, vrede, a vrede foe Gado. A vrede dati „e pasa ala prakseri”, so taki a kan meki wi tan tanapoe te problema na emotioneel sei de leki wan hebi na wi tapoe. A sa ’kibri wi ati nanga wi krakti foe denki’, èn na so fasi a sa jepi wi foe no handri hastihasti èn na wan don fasi, san ben kan meki taki wi e njan moro pina. — Preikiman 7:7.
Begi kan doe ete wan tra sani. A kan abi krakti na tapoe a fasi fa wan situwâsi e waka. Loekoe wan eksempre foe bijbel. Di na apostel Paulus ben de na strafoe-oso na Rome, dan a ben gi kompe kresten deki-ati foe begi foe en ede. Foe san ede? „Mi e froemane oenoe spesroetoe foe doe disi,” a ben skrifi den, „so taki mi kan kon na oenoe baka moro esi” (Hebrewsma 13:19). Paulus ben sabi taki den begi di den kompe bribiman foe en ben begi doronomo, ben kan abi krakti na tapoe o ten a ben o kon fri. — Fileimon 22.
Begi sa kenki a bakapisi foe a pina di joe e njan? A kan de so. Ma wi moesoe froestan taki Jehovah no e piki den begi foe wi ala ten na a fasi di wi e froewakti kande. Paulus, foe eksempre, ben begi someni leisi ini a tori foe en „maka na ini a skin” — kande wan problema na skin sei di ben abi foe doe nanga den ai foe en. Na presi taki Gado poeroe a pina di Paulus ben njan, a ben taigi Paulus: „A no-froedini boen-atifasi foe mi nofo gi joe, bika a krakti foe mi e kon volmaakti na ini swakifasi.” — 2 Korentesma 12:7-9.
So boen, son leisi den pina di wi e njan no sa gowe. Na presi foe dati, wi sa abi na okasi foe sori taki wi e froetrow tapoe wi Kriaman (Tori foe den Apostel 14:22). Boiti dati, wi kan de seiker taki srefi efoe Jehovah no e poeroe a pina, dan a sa „opo a pasi toe foe komoto so taki [wi] man froedrage en” (1 Korentesma 10:13). Ija, wan boen reide de taki den e kari Jehovah „a Gado foe ala trowstoe, di e trowstoe wi na ini ala wi banawtoe” (2 Korentesma 1:3, 4). A e gi wi san wi abi fanowdoe foe kan horidoro ala di wi abi foeroe vrede.
Djonsro — wan grontapoe sondro pina!
A Kriaman e pramisi taki djonsro a sa poeroe den pina di e kwinsi a libisma famiri, nanga jepi foe en Kownoekondre. Fa a sa doe disi? Foe di a sa poeroe Satan Didibri, a moro prenspari sma di e tjari pina kon na tapoe sma èn a moro prenspari feanti foe vrede, di bijbel e kari „a gado foe a seti foe sani disi” (2 Korentesma 4:4). Ma djonsro a makti di a abi na tapoe a libisma famiri, sa kon na wan kaba. Te Satan poeroe na pasi, dan dati sa tjari someni blesi kon gi den wan di e frede Gado. Bijbel e pramisi taki Jehovah sa „figi poeroe ala watra na den ai, èn dede no sa de moro, no wan sari, no wan babari, no wan pen no sa de moro. Den fositen sani pasa kaba”. — Openbaring 21:1-4.
Wan grontapoe sondro pina gersi wan toemoesi boen sani? Wi gwenti someni foe libi nanga problema, taki wi no man prakseri taki disi no sa de. Ma taki frede, broko-ede, nanga rampoe no sa de moro na soifri san Gado ben abi na prakseri di a ben kria libisma èn a prakseri foe en sa abi boen bakapisi. — Jesaja 55:10, 11.
Disi na a howpoe di Sonia, Fabiana, nanga Ana di wi ben kari na ini a fosi artikel, ben feni. Sonia di den toe boi foe en dede foe AIDS, ben kisi foeroe vrede foe a howpoe di bijbel e gi — wan opobaka foe den regtfardikisma nanga den onregtfardikisma (Tori foe den Apostel 24:15). „Wán sani de seiker,” a e taki, „a howpoe foe wi e pasa iniwan pen di wi kan abi.”
Di Ana ben libi ete na ini na oso gi pikin di no abi papa nanga mama, dan wan Kotoigi foe Jehovah ben kon na en. „Na oema ben sori mi a nen foe Jehovah na ini bijbel”, Ana e taki, „èn mi ben krei foe prisiri ede. Mi ben abi jepi fanowdoe troetroe, èn mi ben leri taki wan Gado de di e broko en ede nanga wi.” Baka di Ana gowe libi na oso gi pikin di no abi papa nanga mama, dan a ben teki wan bijbelstudie èn a ben leri moro foe den pramisi foe Jehovah. Baka dati a ben gi en libi abra na Jehovah èn ben simboliseer disi nanga dopoe. „Sensi a ten dati, mi tan froetrow tapoe Jehovah nanga jepi foe begi, èn mi e kisi trowstoe foe a djaranti di mi abi taki a sa jepi mi.”
Fabiana srefi kisi foeroe trowstoe nanga vrede na froestan sei ala di a ben njan pina, foe di a ben leri den pramisi foe Gado gi a tamara. „Foe leri a waarheid foe bijbel de leki te joe e gowe libi wan toemoesi doengroe èn takroe presi èn e kon na ini wan krin, brenki èn switi kamra.” — Teki gersi Psalm 118:5.
Ma fa èn o ten troetroe vrede sa kon na heri grontapoe? Kon meki wi si disi na ini den artikel di e kon now.
[Faki na tapoe bladzijde 6]
Den someni sei foe a pina di sma e njan
▪ Kande so wan di foe fo pisi foe den sma di e libi na grontapoe pôti srefisrefi, èn miljoenmiljoen trawan e libi na ini situwâsi di no fiti srefisrefi gi libisma, èn di de wan kefar foe a tan di den moesoe tan na libi.
▪ Moro leki 200 miljoen pikin no e njan boen noso no abi nofo njanjan.
▪ Ibri jari loesoebere e kiri so wan dri miljoen pikin na ondro feifi jari.
▪ Infektie siki ben kiri so wan 16,5 miljoen sma na ini 1993 wawan. Foe di son kondre abi wan tra sistema foe poti siki tapoe lijst, meki a troe nomroe kan de moro hei.
▪ So wan 500 miljoen sma abi wán noso tra problema na froestan sei.
▪ A nomroe foe sma di e kiri densrefi, e kren moro esi na ondro jongoe sma leki na ondro sma foe iniwan tra libimarki.
▪ „Angri èn na abi di sma no abi wan wroko, kon tron flaka gi grontapoe,” na so The Unesco Courier e taki. „Dritenti na feifi miljoen sma de di no abi wan wroko na ini den seibi moro goedoe kondre na grontapoe, èn na Brasjon wawan joe abi 20 miljoen wrokoman di abi wan wroko, ma dati no wani taki srefisrefi dati den sa man abi nofo njanjan foe man foeroe den bere.”
[Prenki na tapoe bladzijde 7]
Begi kan jepi wi foe poti wi prakseri na tapoe a pramisi foe Gado foe wan grontapoe sondro pina