Den sma di e njan pina, oiti sa kisi froelekti?
JOE ben sa wani si taki wan kaba e kon na pina, no soso gi joesrefi, ma gi a heri libisma famiri? Loekoe den eksempre disi:
Sonia njan pina someni kaba.a Fosi, a ben kon sabi taki tin jari langa en masra ben libi na ini soetadoe nanga wan tra oema. Dan a moro jongoe manpikin foe en ben kisi HIV èn a dede foe AIDS ede. Toe jari baka dati a tra manpikin foe en ben kon siki, èn sjatoe baka dati so srefi dede foe AIDS. „A lasti pisi foe a siki foe en ben teki so langa”, Sonia e memre. „A ben depresief hebi, a ben lasi en wiwiri, èn a no ben man si boen. A ben de wan toemoesi sari tori.”
Fabiana, wan Brasjon studenti na universiteit, ben broko en ede nanga den sociaal onregtfardikifasi na grontapoe. Dan ensrefi ben kisi foe doe nanga sari tori. En brada, di ben depressief, ben kiri ensrefi. Di Fabiana ben lasi en wroko, dan wan mati ben gi en a rai foe soekoe wan pai-de-santo (bonoeman), foe di a mati ben prakseri taki efoe Fabiana ben abi someni ongolokoe na ini en libi, dan wan sma ben moesoe foe wisi en! Ma a pai-de-santo no ben tjari froelekti kon. Na presi foe dati, Fabiana ben kisi kwinsi, èn a no ben man sribi foe den ongolokoe ede di ben miti en.
A pina di Ana ben njan, ben bigin moro froekoe ete na ini en libi. „Di mi ben abi wán jari,” na so a e froeteri, „mi mama ben gowe libi mi, èn dati meki mi granmama ben teki mi.” Dan, di Ana ben abi soso dri jari, en granmama dede. Den ben seni Ana go na wan oso foe pikin di no abi papa nanga mama, na Rio de Janeiro, pe a ben tan te leki a ben abi 13 jari. „Drape den ben doe wan lo takroe nanga wi, èn mi ben kon oproeroe”, a e taki. „Di mi ben gro kon bigi, mi ben feti nanga pikinmoro ala sani.”
A gersi leki pina abi krakti na tapoe a libi foe ibri libisma, na wán noso tra fasi. Ija, ibri dei wi e jere tori foe sari sani di e pasa nanga sma — awansi o ten wi e loekoe, e leisi, noso e arki njoensoe. „A no ben de bifo a . . . pisi ten foe bigi media ben doro, taki pikinmoro wi no man lowe moro gi a takroe njoensoe di wi e kisi doronomo,” na so Dr. Mary Sykes Wylie e skrifi. „Orlokoe, natoeroe rampoe, rampoe na ini fabriki, ongolokoe na tapoe pasi pe sma e lasi den libi, takroedoe, terrorisme, a fowtoe gebroiki foe seks, a dwengi di sma e dwengi trawan nanga tranga foe abi seks nanga den, ogri di e doe na ini oso nanga tranga — ala den sani disi e meki taki takroe ondrofeni de wan ogri sortoe sani di de wan ala dei thema foe a di foe 20 jarihondro.” A kresten apostel Paulus ben taki leki fa sani de troetroe, san libisma e ondrofeni: „A heri kriatoeroe, e tan soktoe makandra èn abi pen.” — Romesma 8:22.
Fa a de nanga joe? Joe e njan pina? Sortoe froelekti joe kan froewakti? Oiti joe sa kisi troe vrede? Sonia, Fabiana nanga Ana ben kisi troetroe trowstoe èn wan troetroe marki foe vrede! Joe kan leisi disi na ini a tra artikel.
[Foetoewortoe]
a Den nen na ini na artikel disi kenki.