Doro na ati te joe e leri sma
1, 2. (a) San de fanowdoe foe bow wan dipi warderi gi Jehovah nanga en markitiki na ini tra sma? (b) Foe san-ede meki moro de fanowdoe leki soso a kisi foe sabi na ini na ferstan?
ALA DI a meki foe wan kampoe no a foe teki foeroe ten, dan séker joe no kan bow wan paleisi foe a wan dé kon miti a trawan. Disi de ooktoe so nanga a meki foe discipel. A no de wan kewoon wroko foe bow na ini tra sma wan dipi warderi gi Jehovah nanga den markitiki foe en. A de aksi boen foeroe ten nanga koni foe bow den soroe „paleisi” disi.
2 Foe meki disi doe kon dan moro de ini a tori leki na gi foe sabi. Soleki Odo 3:1 e taki: „Mi manpikin no frigiti mi wet èn mi komando kibri den ini joe ati.” Oenoe studenti moe kon sabi san a bijbel e taki. Ma moro ete, na waarheid foe na bijbel moe spikri go na ini den ati. Ija, wi moe doro na ati efoe wi wani bow ini den di wi e gi leri, égifasi di man nanga faja; a sa jepi den foe kisi wan stéfi banti nanga Jehovah Gado.
3. (a) Foe san-ede meki na doro foe na ati de nauw makandra nanga na koni foe leri sma? (b) Soema joe ben sa kan hori boen na ini prakseri te joe e lokoe wantoe foe den praktis rai?
3 Natuurlek a de moro makriki foe taki en leki foe doe en. Foe doro na ati, oenoe no wawan moe abi joisti bowmateriaal ma wi moe gebroiki ooktoe na „koni foe leri sma” (2 Timotéus 4:2). A no nofo foe ferteri oenoe studenti na waarheid. A „koni foe leri sma” wani taki moro foeroe foe jepi den poti prakseri èn foe tak-go-tak-kon foe den sani di den leri. Jeje gro no kan kon foe oenoe vindingrijkheid noso oen methode; a de a blesi foe Gado di e teri (1 Korintesma 3:5, 6). Ma ete wantoe rai de di kan jepi wi foe doro na ati foe wan sma. Hori te wi e go loekoe den punt disi na sma ini prakseri di joe e gi leri — joe bijbelstudie èn joe pikin.
Gi na joisti eksempre
4. (a) San de wan foe den réde foe san-ede Jezus ben de so boen na ini na doro foe ati foe sma? (b) Foe san-ede a de prenspari foe gi na joisti eksempre te wi e leri tra sma?
4 Wi ben kan go prakseri foe wan moro betre eksempre foe wan sma di ben sabi doro na ati foe tra sma leki Jezus Kristus srefi? Foe san-ede a ben man so boen foe doro na ati foe sma? Wan foe den sani de, foe di Jezus srefi ben e tjari kon ini en libi san a ben préki, sodati en ben gi en bakaman wan toemsi moi eksempre foe waka na en baka (Johannes 13:15; 1 Petrus 2:21). Foe dat’ede meki disi de na fosi rai: gi na joisti eksempre. A no de wan logis sani dati wi srefi moe abi den kristen ègifasi di e tan èn di wi wani bow na ini trawan? Soleki fa Jezus ben poti en: „Ibri studenti di kisi leri boen sa de leki en leriman.” — Lukas 6:40, The New Berkeley Version.
5. Fa na bijbel e meki a verband kon a krin na mindri a gi foe wan joisti eksempre nanga a doro foe na ati foe wan sma?
5 Foeroetron a bijbel e meki wi si a verband a mindri a gi foe wan joisti eksempre èn a doro foe na ati foe tra sma. Deuteronomium 6:4-6 e sori foe eksempre dati a lobi foe Jehovah „ben moe de tapoe joe ati”, na ati foe a papa nanga a mama, bifo joe ben kan spikri na lobi dati go na ini na ati foe joe pikin (Odo 20:7). Na a tra sé a ben de so, dati Jezus ben piri ai gi den hoigri Fariséman foe en ten, bikasi den ’ben e taki en wel, ma no ben doe en’. A no ben de wan wondroe foe dat’ede dati na ati foe den sma ben kon „deki”, no ben e tan teki sani na ini en! — Mattéus 23:3; 13:13-15.
6. Foe san-ede a de prenspari foe libi ini akroederi nanga san joe e leri sma? (Romeini 2:21-23)
6 San joe e leri wan sma, soboen, moe de ini kroederi nanga san joe e doe. Efoe foe eksempre joe wani bow na ini joe studenti noso joe pikin lobi gi Jehovah nanga na lostoe foe plisi en, dan den no moe kan si na ini joe begi, takmakandra nanga doe dati joesrefi abi na lobi nanga na lostoe dati? Efoe joe wani spikri go na ini den wan tranga lobi gi bijbel gronprakseri, dan den no moe si fosi dati joesrefi no e proeberi foe poti den gronprakseri dati na wan sé nanga wortoe èn nanga doe? Den sma di oenoe e gi leri, spesroetoe oen pikin, nofotron e loekoe moro foeroe tapoe san wi e doe leki tapoe san wi e taki. Te trawan e si taki wi e libi ini akroederi nanga san wi e leri, dan oenoe sa de moro boen ini a positsi foe doro na ati foe den.
Poti aksi
7, 8. (a) Foe san foeroe sani anga foe a succes foe wi na ini a doro foe na ati foe wan sma? (b) Foe san-ede meki aksi de so prenspari foe doro na ati?
7 Wan tweede rai, wan tra sani di ben meki Jezus tron so wan boen leriman, de na gebroiki foe aksi. Jezus ben de wan basi foe meki sma go denki èn tak-go-tak-kon (Mattéus 17:24-27). Foeroe foe den winimarki foe joe na ini a doro foe na ati foe den sma di joe e leri e anga foe na gebroiki foe aksi. Foe san-ede?
8 Na ini na fosi presi, foe di nanga na poti foe aksi joe kan si efoe joe studenti e ferstan troetroe san ai leri. Efoe a no e ferstan èn e teki na ati den bodoi, dan te foe kaba fa den sa meki roetoe oiti na ini en ati? (Lukas 8:15). Na ini na di foe toe presi a de boen foe sabi san de na ini na ati efoe wan sma wani foe doro na ati. Prakseri di wan sma e poti na fesi èn falsi kerkileri kan sidon tranga na ini na ati foe en. Foe di wi no kan lési na ati, meki wi moe poti aksi di spesroetoe e tjari na studenti go so fara foe taki nanga en égi wortoe san e libi na ini en ati. Loekoe pikinso wantoe eksempre.
9, 10. Gi wan eksempre foe na boen gebroiki foe standpunt aksi.
9 Kow taki taki joe e abi wan takmakandra na ini a boekoe Joe kan libi foe tégo na ini wan paradijs na grontapoe kapitel 10, „Ogri jeje abi makti”. Joe e doro na paragraaf 18 tapoe bladzijde 97 na ini a Bakratongo boekoe èn na ini na Sranantongoboekoe a de na bladzijde 41, èn na aksi di druk de: Sortoe eksempre foe den fosten kristen ini Efese de wan sani foe waka na den baka te wan sma wani wroko nanga spiritisme? A kande dati na studenti foe joe e gi na joisti piki foe na paragraaf, ma fa a e denki troetroe foe a tori? Kande someni jari langa a ben doe afkodré èn a ben go bribi tranga na ini. Efoe disi de so, a de abi nownow na overtoigi dati a moe broko nanga en? Kande joe moe aksi: ’Fa joe ben denki foe a tori disi? Fa joe kan gebroiki den bodoi disi na ini na libi foe joe?’ Na piki di a e gi now kan sori o fara den bodoi ben doro en ati.
10 Kow taki, foe teki ete wan eksempre, dati joe abi wan takmakandra nanga joe pikin na ini kapitel 26, „Na feti foe doe san boen”. Tapoe bladzijde 220 na ini na Bakratongoboekoe èn na ini na Sranantongo stencil bladzijde 95 tanapoe na ini na „b”-aksi foe paragraaf 8: „Sortoe fasi foe loekoe sani di wan jongoesma ben tjari kon na fesi, wi ben moe meki de foe wi égi?” Kande joe pikin e gi wan piki fosi foe a paragraaf èn a no e taki eigenlek fa ensrefi e prakseri foe a tori. Kande na wan switifasi joe moe go moro dipi èn aksi en: ’Ma fa joe e denki foe disi? Joe e feni a fasi disi foe loekoe sani wan redelek wan?’ Noso joe kan ferteri en wan situwasi: ’Kow taki wantoe boi de na skoro di e smoko èn den e pristeri joe wan sigaret. Efoe now wantoe trawan ben e loekoe èn ben sa kon lafoe èn spotoe joe foe di joe no e teki na sigaret dati, san joe bo doe den?’ Te joe o gebroiki den aksi disi na tapoe wan joisti fasi, dan den kan jepi joe foe si san de na ini na ati foe joe pikin.
11. Foe san-ede meki voorzichtigheid de fanowdoe te joe e poti aksi? (b) San-ede meki spesroetoe den papa nanga mama moe de voorzichtig te den pikin foe den abi wan fowtoe loekoe foe sani? (Kolossesma 3:21)
11 Ma now wi e gi joe wan wortoe foe warskow. Sontron piki e kon tapoe den sortoe aksi disi di e ferwondroe joe noso e meki joe firi sari. San dan? Efoe na tori de wan sani di joe e firi en es’esi, dan a kan de moro boen foe no forseer na afersi ma foe taki: ’Meki oenoe go moro fara. Wi o taki bakaten pikinso moro foe dati ete’ (Johannes 16:12). So wan sortoe voorzichtigheid de spesroetoe fanowdoe foe na sé foe papa nanga mama. No meki den firi foe joe kon a doro efoe joe pikin abi wan fowtoe denki. Joe no ben sa wani foe doe ogri na a kommunicatie foe joe nanga joe pikin. Efoe joe pikin kon frede foe taki san a e denki, fa joe ben sa kon sabi san e libi na ini en ati?
Poti krakti a tapoe, dati a de wan koni sani foe gi jesi na den wet foe Gado
12, 13. (a) Foe san-ede joe kan doro na ati foe joe studenti te a si taki a de wan koni sani foe gi jesi na den wet foe Gado? (b) San de ini na tori te wi wani jepi wan studenti si dati a gi jesi na Jehovah de na pasi foe koni?
12 Wan di foe dri rai de, dati joe moe jepi joe studenti foe si fa a de wan koni sani foe gi jesi na den wet foe Gado (Deuteronomium 4:5, 6; 10:12, 13). Disi kan doro en ati. Fa so? Now, efoe a abi na overtoigi dati na waka na baka den wet foe Jehovah de foe en égi boen, dan disi kan boewégi en kande foe lobi Gado èn foe wani plisi en. — Psalm 112:1.
13 Fa joe kan jepi den sma di joe e gi leri foe kon si dati a de wan koni sani foe gl jesi na den wet foe Gado? Wi kan gi wan eksempre foe disi foe di wi e teki den wet foe Jehovah gersi nanga wan bord pe tanapoe a tapoe „Verboden toegang” (dati wani taki sma no abi pasi foe waka go doro). Joe no e agri, dati ala di so wan bord tapoe ensrefi de wan warskow, a ben sa de moro makriki foe hori joesrefi na en efoe ben tanapoe san ben de na réde foe na warskow? Efoe foe eksempre ben tanapoe na tapoe na bord „Joe no mag go doro — hebi electric stroom drape”, dan wan sma di ben sa wani psa go doro moro foeroe ben sa wani foe poti prakseri na tapoe na warskow foe di a e ferstan now dati kefar de gi en persoonlek.
14. (a) Na sortoe fasi joe ben sa kan tak-go-tak-kon nanga joe studenti foe jepi en foe si fa bepaalde fasi de wan koni ofoe don sani? (b) Sortoe tekst e sori o prenspari a de foe ferteri na réde foe san-ede bepaalde libifasi boen ofoe takroe?
14 So a de toe nanga a wet foe Gado. No ferteri joe studenti wawan san, leki fa a bijbel taki, de joisti èn san de fowtoe, ma jepi en foe si foe san-ede wan bepaalde libifasi de wan koni noso wan don wan. Tak-go-kon nanga en fa a gi jesi na den wet foe Gado e tjari winimarki gi en. Jepi en foe si den bakapisi foe a poti foe den wet dati na wan sé. A bijbel srefi e doe disi sontron ooktoe. Lési gi joesrefi pikinso Odo 22:24, 25; 23:4, 5; 24:15, 16, 19, 20. Loekoe pikinso dati na bijbel na ini ibriwan foe den geval disi e ferteri na réde foe san-ede wan bepaalde libifasi de boen noso takroe.
15. Gebroiki den aksi nanga tekst di tanapoe dja doe taki o prenspari a de foe hori wisrefi na san Gado taki foe oneerlekheid èn hoeroedoe?
15 Loekoe leki wan eksempre pikinso fa den aksi nanga tekst di e kon now, tjari kon boen na fesi fa a de wan koni sani foe gi jesi na den wet foe Gado.
Lé, foefoeroe: Foe san-ede oneerlekfasi e doe ogri? (Odo 15:27; 20:10; Openbaring 21:8) Foe san-ede meki a e pai foe handri eerlek nanga tra sma? (Odo 3:3, 4; 12:19; Hebrewsma 13:18)
Hoeroedoe: Fa hoeroedoe kan doe joe ogri? (Odo 5:9; 7:21-23; 1 Korintesma 6:18) Fa hoeroedoe kan doe ogri na tra sma? (1 Thessalonikasma 4:6; 1 Korintesma 5:6; Hebrewsma 12:15, 16) Fa a e tjari winimarki gi joe te joe hori joesrefi na den moreel markitiki foe na bijbel? (Odo 5:18, 19; Hebrewsma 13:4)
Baka te joe ben tak-go-tak-kon na tapoe sowan fasi foe wan bijbel wet, joe ben kan aksi: ’Joe e denki dati Jehovah abi na tanboen foe wi na ini prakseri? Joe e agri dati nanga na wet foe en te joe loekoe en boen a no e hori noti foe den sani san boen gi wi na baka?’
16. Sortoe krakti a kan abi na tapoe joe studenti efoe joe redeneer nanga en tapoe a fasi dati?
16 Tak-go-tak-kon na ini na ten foe a studie na a srefi fasi disi ooktoe foe a wet foe Gado di abi foe doe nanga droengoe, a pai foe belasting, smoko, na broedoe afersi nanga so moro fara. Na a fasi disi joe studenti noso pikin jepi foe si dati ala den wet foe Gado de foe tjari wini kon gi wi. A no de so dati joe studenti alaten abi réde fanowdoe foe gi jesi na Gado. Ma wantoe eksempre kan meki dati joe doro en ati èn réde e kon gi en foe wani gi jesi na Gado. Te na „faja”, noso na tesi kon dan, dan a sa de moro makriki gi en foe gi jesi na a Wortoe foe Gado. — 1 Korintesma 3:13.
Jepi den foe leri sabi Gado
17. Sortoe rai di gi moro fara kan jepi joe foe doro na ati foe joe studenti?
17 Wan di foe fo rai de disi: jepi joe studenti foe leri sabi Gado (Johannes 17:3). Èn no jepi en wawan foe kon sabi dati Jehovah de, èn dati a abi wan nen, ma jepi en spesroetoe foe leri sabi Jehovah foe krosbé. Disi sa doro en ati, bika a sma di sabi Jehovah, moesoe lobi en.
18. Fa joe kan poti na prakseri na tapoe den égifasi foe Jehovah na ini a ten foe na studie?
18 Fa joe kan jepi joe studenti foe leri sabi Jehovah foe krosbé? Natuurlek joe no kan lobi wan sma efoe joe no sabi den ègifasi foe en èn no sabi fa a e handri. Soboen loekoe na ini a ten foe a studie alaten foe poti na prakseri tapoe den ègifasi foe Jehovah di no abi den speri. Nofotron a no abi trobi so foeroe sortoe tori joe e loekoe. Te joe e taki foe eksempre foe na loesoeprijs, dan na wan bepaalde punt di fiti joe kan teki bro pikinso èn aksi: ’Fa na dipi foe na lobi foe Jehovah e go taki moro ete gi wi nanga jepi foe na seti foe a loesoe-paiman?’ Noso te joe e taki foe san-ede Gado e gi pasi dati ogri de, joe kan aksi: ’Fa Jehovah ben sori ensrefi nanga foeroe pasensi aladi a ogridoe foe libisma de?’ Noso: ’Fa Jehovah ben sori koni di no de foe gersi nanga tra sani na ini na fasi fa a ben doe nanga na oproeroe na ini Eden?’ Te joe e go tak-go-tak-kon na a fasi disi, dan joe e sorgoe dati wan krakti firi foe wani foe dini Jehovah e bow go na ini joe studenti. A sa go si Jehovah leki wan sma di a e feni den égifasi foe en moi èn wan sani di e hari joe kon.
19, 20. (a) San de moro fanowdoe foe leri sabi Jehovah foe krosbé? (b) Fa na ondrofeni tori na ini na paragraaf e sori na prensparifasi foe wan joisti eksempre na ini a tori foe begi?
19 Dan disi e kon ete a tapoe, dati joe no kan leri sabi wan sma boen troetroe sondro wan fasi foe kommunicatie. Èn so joe studenti ooktoe no kan firi ensrefi na ini wan krosbé matifasi nanga Jehovah sondro kommunicatie nanga en. Nanga disi na ini prakseri meki joe moe leri joe studenti foe begi, jepi en foe kisi wan idee foe na bigi difrenti foe tori di safrisafri a kan taki foe den ini begi (1 Johannes 5:14). Bow warderi na ini en gi Jehovah leki a sma di e arki begi èn e jere den (Psalm 65:2). Gi en tranga foe taki foe den moro dipi firi foe en, ’foe kanti en ati trowe a fesi foe Jehovah’. — Psalm 62:8.
20 Ooktoe dja joe égi eksempre de prenspari. Den begi foe joe e sori na dipi foe a dini foe joe foe Gado? Disi kan wroko toemsi boen a tapoe a sma di joe e gi leri, makandra nanga joe pikin. Loekoe na ondrofenitori di e kon now pikinso:
Wantoe jari psa kaba wan kristen man nanga wefi ben leri a manpikin foe den foe dri jari fa a ben moe begi. Bakadi a boi na wan neti ben aksi Jehovah na ini en begi foe blesi mama nanga papa a ben aksi jehovah blesi gi „Wally”. Soema ben de „Wally”? En papa nanga mama no ben sabi dati èn a boi ben bigin foe begi geregeld gi „Wally”. Te foe kaba, baka di den ben broko den ede nofotron foe a tori disi, den ben ferstan san ben psa. A boi ben begi gi den brada na ini Malawi (di na a ten dati den ben e ferfolgoe), ma a ben taki a wortoe fowtoe leki „Wally”. A punt pe a tori e drai lontoe na disi, dati a pikin boi ben jere en papa nanga mama e begi, èn a ben waka na baka na toemsi moi eksempre disi foe den. Go prakseri pikinso fa a papa nanga mama disi ben sa firi densrefi!
Disi no e sori o prenspari a de foe gi na joisti eksempre efoe a e go foe leri trawan foe begi?
Na paiman
21. (a) Tapoe san joe mag howpoe leki kristen bowman leki fa 1 Korintesma 3:14, 15 e taki? (b) Na „paiman” de na prijs foe tégo libi na ini Gado njoen seti? Leg disi uit.
21 Efoe wi wani bow na ini tra sma den égifasi di man nanga faja èn wani jepi den foe kisi wan boen matifasi nanga Jehovah, dan wi moe doro na ati foe den soboen. Dati kande no de makriki, ma a de wan tangi wroko. Paulus ben sori dati di a ben taki: „Efoe wan sma wroko di a ben bow a tapoe, e tan, a sa kisi wan paiman; efoe wan sma wroko e go bron [foe di a ben meki wan lawlaw bowwroko foe di a no gebroiki materiaal di man nanga faja], a sa lasi [a sani san a ben bow a „faja” sa pori], ma ensrefi sa kisi jepi; ma efoe disi de so, a sa de leki a psa na ini faja.” San na a „paiman”? A de krin dati Paulus ben abi wan tra sani na ini prakseri leki na prijs foe tégo libi ini Gado njoen seti. Bikasi loekoe pikinso dati den sma di ben meki wan lawlaw bowwroko ben lasi na „paiman” ala di a de mogelek dati ensrefi feni jepi efoe a psa a „faja”. — 1 Korintesma 3:14, 15.
22, 23. (a) Sortoe paiman na apostel Paulus ben kisi ini a tori foe en kristen brada nanga sisa foe Thessalonika? (Sortoe „paiman” de na atiwinsi foe joe, èn fa joe kan kisi dati?
22 San na a „paiman” disi dan? Wan sani di Paulus ben taki gi den Thessalonikasma e tjari krin kon na ini a tori. Paulus ben skrifi gi den kristen drape di ben kisi ferfolgoe: „San na wi howpoe noso prisiri, noso kroon foe prisiri — ija, a no oemoe de disi te joe loekoe en boen — na fesi foe wi Masra Jezus Kristus na a ten foe en denoja? Oenoe de séker na glori nanga prisiri foe wi [„oen barinen nanga oen prisiri”, WB]” (1 Thessalonikasma 2:19, 20). Paulus ben jepi den Thessalonikasma dati foe go waka na pasi foe waarheid. Èn ala di foe sensi na bigin den ben kisi ferfolgoe tokoe den ben tanapoe faste na ini na bribi. Paulus’ paiman ben de a prisiri foe si fa den e hori doro aladi gens ben de. Disi ben e sori dati Paulus ben bow boen.
23 Na so a de ooktoe nanga wi. A no de na winsi foe joe ati foe jepi den sma di joe e gi leri, foe kisi na ini den den kristen égifasi di man nanga faja èn di sa man foe jepi den foe tan stanfaste awinsi druk nanga tesi de di den ben sa kan kon tanapoe na fesi den? Fa disi de wan bigi paiman foe si dati joe bijbelstudie nanga joe pikin kan psa den sortoe faja tesi disi! Disi e kotoigi dati joe ben bow boen. Meki dati de joe paiman foe di joe ben bow nanga materiaal di man nanga faja na tapoe na joisti fundamenti èn e loekoe na Jehovah foe en blesi tapoe joe tranga wroko.
Joe kan memre den sani di e kon now di abi foe doe nanga
— a doro foe na ati foe wan sma?
◻ Foe san-ede a de prenspari foe gi na joisti eksempre?
◻ Sortoe aksi de boen, èn foe san-ede?
◻ Foe san-ede meki joe studenti moe si dati a de wan koni sani foe gi jesi na den wet foe Gado?
◻ Foe san-ede joe studenti moe leri fa a moe begi?
[Prenki na tapoe bladzijde 7]
Joe begi e sori na dipi foe joe toewijding gi Gado? Disi kan doro na ati foe joe pikin