Waktitoren LIBRARY TAPU INTERNET
Waktitoren
LIBRARY TAPU INTERNET
Sranantongo
  • BIJBEL
  • BUKU
  • KONMAKANDRA
  • fy kap. 6 blz. 64-75
  • Jepi joe tini meki a go boen nanga en

Felem no de na a pisi disi.

Sorry, wan sani no go bun di wi pruberi fu drai a felem.

  • Jepi joe tini meki a go boen nanga en
  • A sroto gi wan kolokoe osofamiri
  • Edeprakseri
  • A srefi sortu tori
  • EERLIJK ÈN OPO KOMUNIKÂSI
  • FOE SAN JOE MOESOE TAKI
  • TRANGA LERI ÈN LESPEKI
  • WROKO ÈN PREI
  • FOE TINI KON TRON BIGISMA
  • Papa nanga mama—Kweki un pikin nanga lobi
    A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 2007
  • Wan oproeroeman de na ini na oso?
    A sroto gi wan kolokoe osofamiri
  • Leri joe pikin foe sensi pikin-nengreten
    A sroto gi wan kolokoe osofamiri
  • Yepi yu pikin fu dini Yehovah—Pisi 2
    A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 2015
Moro sani
A sroto gi wan kolokoe osofamiri
fy kap. 6 blz. 64-75

KAPITEL SIKSI

Jepi joe tini meki a go boen nanga en

1, 2. Sortoe tjalensi èn sortoe prisiri den tini jari kan tjari kon?

FOE abi wan tini na oso e difrenti srefisrefi leki foe abi wan pikin di abi feifi jari noso srefi tin jari. Den jari foe wan tini e tjari den eigi tjalensi nanga problema kon, ma den kan tjari prisiri nanga pai kon toe. Den eksempre soleki Josef, David, Josia, nanga Timoteus e sori taki jongoe sma kan handri na wan frantiwortoe fasi èn taki den kan abi wan boen matifasi nanga Jehovah (Genesis 37:2-11; 1 Samuèl 16:11-13; 2 Kownoe 22:3-7; Tori foe den Apostel 16:1, 2). Foeroe tini na ini a ten disi e sori a srefi sani. Kande joe sabi wan toe foe den.

2 Ma gi son wan, den tini jari broeja. Tini e firi boen a wan leisi èn a tra leisi den no e firi boen. Tini manpikin nanga oemapikin wani tanapoe moro na tapoe den eigi foetoe kande, èn den kan atibron foe den skotoe di a papa nanga mama foe den ben poti gi den. Ma tokoe den sortoe jongoewan disi no abi ondrofeni srefisrefi ete èn den abi jepi fanowdoe foe a papa nanga mama foe den di gi nanga lobi èn nanga pasensi. Ija, den tini jari kan de span jari, ma den kan broeja toe — gi a papa nanga mama èn so srefi gi den tini. Fa den jongoewan kan kisi jepi na ini den jari disi?

3. Na sortoe fasi den papa nanga mama kan gi den tini pikin foe den wan boen okasi na ini a libi?

3 Papa nanga mama di e waka na baka bijbel rai, e gi den tini pikin foe den a moro boen okasi di kan de, foe go boen na fesi na mindri den tesi dati foe tron bigisma di sabi a frantiwortoe foe den. Na ala kondre èn ala ten, papa nanga mama nanga den tini di ben gebroiki bijbel gronprakseri nanga makandra, blesi nanga boen bakapisi. — Psalm 119:1.

EERLIJK ÈN OPO KOMUNIKÂSI

Prenki na tapoe bladzijde 67

De gi a tini foe joe efoe a wani taki

4. Foe san ede a de spesroetoe prenspari foe taki na wan froetrow fasi na ini den tini jari?

4 Bijbel e taki: „Te sma no e taki na wan froetrow fasi nanga makandra, dan a no sa waka boen nanga den plan” (Odo 15:22). Efoe a ben de fanowdoe foe taki na wan froetrow fasi nanga den pikin di den ben de moro jongoe, dan a de spesroetoe toemoesi prenspari na ini den tini jari — te, soleki fa a sori, den jongoewan e gebroiki moro mendri ten na oso èn moro ten nanga den skoromati noso nanga tra kompe. Efoe papa nanga mama no e taki na wan froetrow fasi nanga den pikin — no wan eerlijk èn opo komunikâsi de na mindri den — dan den tini kan tron freimde sma na ini na oso. So boen, fa wi kan hori a komunikâsi opo?

5. Fa den tini e kisi deki-ati foe a fasi fa den moesoe si a komunikâsi di den abi nanga a papa nanga mama foe den?

5 Na den tini èn so srefi den papa nanga mama moesoe doe a ròl foe den na ini disi. A troe, taki den tini kan feni en moro moeilek foe taki nanga a papa nanga mama foe den, leki di den ben de moro jongoe. Ma tokoe, hori na prakseri taki „te koni tiri no de, dan a pipel e fadon; ma froeloesoe de pe foeroe raiman de” (Odo 11:14). Den wortoe disi e fiti gi ala sma, jongoesma nanga owroesma. Den tini di sabi disi, sa froestan taki den abi koni tiri fanowdoe ete, foe di den e tanapoe na fesi moro dangra afersi leki oiti bifo. Den moesoe erken taki a papa nanga mama foe den di de na bribi, de bekwaam leki raiman, bika den abi moro ondrofeni na ini a libi èn foeroe jari langa den sori taki den e broko den ede na wan lobi fasi. Foe dati ede, te den doro a momenti disi na ini a libi foe den, dan den koni tini no sa drai den baka gi a papa nanga mama foe den.

6. Sortoe fasi foe si sani, koni papa nanga mama di abi lobi sa abi, te den abi komunikâsi nanga den tini foe den?

6 Wan opo komunikâsi wani taki dati a papa noso a mama sa doe tranga moeiti foe de gi a tini, te a tini e firi a fanowdoe foe taki. Efoe joe na wan papa noso mama, sorgoe taki foe joe sei, joe de foe abi komunikâsi èn taki joe wani foe taki. Kande disi no de wan makriki sani. Bijbel e taki dati „wan ten [de] foe tan tiri èn wan ten [de] foe taki” (Preikiman 3:7). Te a tini foe joe e firi taki a de ten foe taki, dan kande a de joe ten foe tan tiri. Kande joe poti a ten dati na wan sei gi persoonlijk studie, foe go rostoe, noso foe wroko na oso. Ma tokoe, efoe a jongoewan foe joe wani taki nanga joe, proeberi dan foe kenki den plan foe joe èn arki. Noso, kande a no sa proeberi wan tra leisi. Hori na eksempre foe Jesus na prakseri. Na wan okasi, a ben poti wan ten foe rostoe. Ma di sma ben kon ipi-ipi na en foe jere en, dan a ben poti a rostoe na wan sei èn a ben bigin leri den (Markus 6:30-34). Moro foeroe foe den tini sabi taki a papa nanga mama foe den abi foeroe foe doe na ini a libi, ma den moesoe kisi a djaranti taki a papa nanga mama foe den de gi den te a de fanowdoe. Foe dati ede, de gi den èn froestan den.

7. San papa nanga mama no moesoe doe?

7 Proeberi foe memre fa a ben de di joe ben de wan tini, èn no lasi joe firi gi switi tori! Papa nanga mama moesoe feni en wan prisiri foe de nanga den pikin foe den. Te fri ten de, fa a papa nanga mama e gebroiki en? Efoe ala ten den wani gebroiki a fri ten foe den foe doe sani sondro na osofamiri foe den, dan den tini foe den sa si dati esi. Efoe tini e kon si taki skoromati abi moro warderi gi den leki a papa nanga mama, dan seiker den sa abi problema.

FOE SAN JOE MOESOE TAKI

8. Fa den kan poti warderi gi eerlijkfasi, gi tranga wroko, èn gi a tjari di den moesoe tjari densrefi na wan boen fasi, na ini den pikin?

8 Efoe papa nanga mama no poti warderi gi eerlijkfasi èn gi tranga wroko na ini den pikin foe den ete, dan seiker den moesoe doe dati na ini den tini jari (1 Tesalonikasma 4:11; 2 Tesalonikasma 3:10). A de toemoesi prenspari toe gi den foe sorgoe taki den pikin foe den e bribi nanga den heri ati taki a de prenspari foe libi wan libi di de akroederi boen gwenti nanga wet èn di krin (Odo 20:11). Wan papa noso mama abi foeroe komunikâsi na ini den kontren disi nanga jepi foe na eksempre foe en. Neleki fa den wefi di abi masra di no de na bribi, kan „wini [den] sondro wan wortoe, nanga a fasi fa den e tjari densrefi”, na so tini kan leri boen gronprakseri nanga jepi foe a fasi fa a papa nanga mama foe den e tjari densrefi (1 Petrus 3:1). Tokoe, eksempre wawan noiti nofo, foe di pikin-nengre opo so srefi gi foeroe takroe eksempre èn gi ipi-ipi propaganda di e kori sma, èn di de dorosei foe na oso. Foe dati ede, papa nanga mama di e broko den ede gi den pikin, moesoe sabi fa den tini foe den e prakseri foe den sani di den e si èn e jere, èn disi e aksi foe den, taki den moesoe abi komunikâsi di wani taki wan sani. — Odo 20:5.

9, 10. Foe san ede papa nanga mama moesoe sorgoe taki den e leri den pikin foe den foe seks afersi, èn fa den kan doe disi?

9 Disi de spesroetoe so, te a abi foe doe nanga seks afersi. Papa nanga mama, oenoe e sjen foe taki foe seks nanga den pikin foe oenoe? Doe moeiti foe doe dati, srefi efoe oenoe e sjen, bika seiker wan sma sa leri den jongoewan foe oenoe na afersi disi. Efoe den no e leri dati foe oenoe, sortoe kroektoe bodoi den sa kisi dan? Na ini bijbel, Jehovah no ben wai pasi foe no taki foe afersi di abi foe doe nanga seks, èn papa nanga mama no moesoe doe dati toe. — Odo 4:1-4; 5:1-21.

10 Kolokoe taki bijbel abi krinkrin tiri foe a fasi fa sma moesoe tjari densrefi ini a tori foe seks, èn a Waktitoren Genootschap tjari foeroe bodoi kon na doro di de wan jepi, èn di e sori taki a tiri disi e fiti ete na ini a disiten grontapoe. Foe san ede joe no e gebroiki a jepi disi? Foe eksempre, loekoe nanga joe manpikin noso oemapikin den boekoe Wat jonge mensen vragen — Praktische antwoorden, Deel 1 nanga Deel 2 (Jongoe sma e aksi — Piki di e wroko, Pisi 1 nanga Pisi 2). Joe kan froewondroe nanga prisiri foe den bakapisi.

11. San na wan moro boen fasi gi papa nanga mama foe leri den pikin foe den fa den moesoe dini Jehovah?

11 San na a moro prenspari afersi di papa nanga mama nanga den pikin moesoe taki makandra foe en? Na apostel Paulus ben sori go na dati di a ben skrifi: „Tan kweki [den pikin foe oenoe] na ini a tranga leri èn a serjoesoe froemane foe Jehovah” (Efeisesma 6:4). Den pikin moesoe tan leri foe Jehovah. Den moesoe leri spesroetoe foe lobi en, èn den moesoe wani dini en. Nanga jepi foe na eksempre foe den, den kan gi foeroe leri toe. Efoe den tini e si taki a papa nanga mama foe den lobi Gado ’nanga den heri ati èn nanga den heri sili èn nanga den heri froestan’ èn taki disi e meki boen froktoe na ini a libi foe a papa nanga mama foe den, dan kande disi abi boen krakti na tapoe den foe doe a srefi (Mateus 22:37). Na a srefi fasi, efoe den jongoesma e si taki a papa nanga mama foe den abi wan reidelek fasi foe si materia sani, foe di den e poti Gado Kownoekondre na a fosi presi, dan dati sa jepi den foe kweki a srefi fasi foe denki. — Preikiman 7:12; Mateus 6:31-33.

Prenki na tapoe bladzijde 69

A de toemoesi prenspari gi na osofamiri foe studeri bijbel doronomo

12, 13. Sortoe penti den moesoe hori na prakseri efoe na osofamiri studie moesoe abi boen bakapisi?

12 Wan alawiki osofamiri bijbelstudie na wan heri boen jepi foe meki jongoe sma kon sabi jeje markitiki (Psalm 119:33, 34; Odo 4:20-23). A de toemoesi prenspari foe abi so wan studie ala ten baka (Psalm 1:1-3). Papa nanga mama nanga den pikin foe den moesoe sabi taki na osofamiri studie e kon na a fosi presi bifo tra sani, no tra fasi. Moro fara, a joisti fasi foe si sani de prenspari efoe na osofamiri studie moesoe abi boen bakapisi. Wan papa ben taki: „A sroto de, taki a sma di e hori a studie, moesoe gi deki-ati foe meki wan korostoe firi de na a osofamiri studie, ma tokoe na wan lespeki fasi — na wan informeel fasi, ma no na wan fasi di e sori taki a no prenspari. A no makriki ala ten foe kisi a joisti balansi, èn nofo tron a sa de fanowdoe foe kenki a fasi fa den jongoewan e si sani. Efoe den sani no e go boen wán noso toe leisi, horidoro èn loekoe go na fesi na a tra okasi.” A srefi papa disi ben taki dati na ini a begi foe en bifo ibri studie, a ben aksi spesroetoe jepi foe Jehovah foe gi ala sma di de na a studie a joisti fasi foe si sani. — Psalm 119:66.

13 A de a frantiwortoe foe a papa nanga mama di de na bribi, foe hori na osofamiri studie. A troe, kande wan toe papa nanga mama no sabi fa foe gi leri, èn a kan de wan moeilek sani gi den foe feni fasi foe meki na osofamiri studie de wan prisiri sani. Ma tokoe, efoe joe lobi den tini foe joe „na ini doe èn na ini waarheid”, dan joe sa abi na angri foe jepi den na wan sakafasi èn na wan eerlijk fasi, foe go na fesi na jejefasi (1 Johanes 3:18). Kande den e kragi wanwan leisi, ma soleki fa a sori, den sa si taki joe abi troetroe belangstelling gi a boen foe den.

14. Fa den kan gebroiki Deuteronomium 11:18, 19 te den e meki den tini kon sabi jeje afersi?

14 Na osofamiri studie a no a wan-enkri okasi foe meki den kon sabi afersi di prenspari na jejefasi. Joe e memre a komando di Jehovah gi den papa nanga mama? A ben taki: „Oenoe moesoe poti den wortoe disi foe mi na ini oen ati èn na ini oen sili èn tai den leki wan marki na tapoe oen anoe èn den moesoe dini leki wan fesi-ede banti na mindri den ai foe oenoe. Oenoe moesoe leri den toe na oen manpikin, foe di oenoe e taki foe den te joe e sidon na ini joe oso, èn te joe e waka na pasi, èn te joe e go didon èn te joe e opo.” (Deuteronomium 11:18, 19; loekoe so srefi Deuteronomium 6:6, 7.) Disi no wani taki dati doronomo papa nanga mama moesoe preiki gi den pikin foe den. Ma wan lobi-ati edeman foe na osofamiri moesoe de na ai ala ten gi okasi foe bow a fasi fa en osofamiri de na jejefasi.

TRANGA LERI ÈN LESPEKI

15, 16. (a) San na tranga leri? (b) Soema abi a frantiwortoe foe gi tranga leri, èn soema abi a frantiwortoe foe de seiker taki jesi e gi na disi?

15 Tranga leri na leri di e poti sani kon reti èn a abi foe doe nanga komunikâsi toe. Tranga leri abi a prakseri na ini foe poti kon reti, moro leki foe gi strafoe — ala di strafoe kan de fanowdoe. Den pikin foe joe ben abi tranga leri fanowdoe di den ben de moro jongoe, èn now di den de tini, den abi en fanowdoe ete na wan sortoe fasi, kande moro srefi. Koni tini sabi taki disi de troe.

16 Bijbel e taki: „Ibri don sma e wisiwasi a tranga leri foe en papa, ma ibri sma di e poti prakseri na tapoe piri-ai, koni” (Odo 15:5). Wi e leri foeroe foe a tekst disi. A e sori taki tranga leri sa gi. Wan tini no kan „poti prakseri na tapoe piri-ai” efoe a no kisi piri-ai. Jehovah e gi a papa nanga mama a frantiwortoe foe gi tranga leri, spesroetoe a papa. Ma a frantiwortoe foe arki a tranga leri dati, de na a tini. A sa leri moro èn a sa meki moro mendri fowtoe efoe a e gi jesi na a koni tranga leri foe en papa nanga mama (Odo 1:8). Bijbel e taki: „A sma di no e poti prakseri na tapoe tranga leri, e pôti èn no e kisi lespeki, ma a sma di e teki piri-ai, na en sa kisi glori.” — Odo 13:18.

17. Sortoe balansi papa nanga mama moesoe abi leki marki te den e gi tranga leri?

17 Te papa nanga mama e gi den tini tranga leri, dan den moesoe de ini balansi. Den no moesoe de so strak taki den e tanteri den pikin foe den, èn kande e doe ogri srefi na a froetrow di den pikin abi na ini densrefi (Kolosesma 3:21). Èn tokoe den papa nanga mama no moesoe gi toemoesi foeroe primisi, so taki den e misi a toemoesi prenspari leri. So wan fasi foe gi den toemoesi foeroe primisi, kan tjari rampoe kon. Odo 29:17 e taki: „Gi joe manpikin tranga leri èn a sa gi joe rostoe èn a sa gi foeroe prisiri gi joe sili.” Ma vers 21 e taki: „Efoe sensi jongoe jari wan sma e boboi en foetoeboi, baka ten na ini en libi a sa tron wan sma di no abi tangi.” Ala di a vers disi e taki foe wan foetoeboi, tokoe a e fiti na a srefi fasi tapoe iniwan jongoewan na ini na osofamiri.

18. Foe san tranga leri na wan boeweisi, èn san no sa pasa te a papa nanga mama e gi tranga leri doronomo?

18 Foe taki en leti, a joisti tranga leri na wan boeweisi foe a lobi foe a papa nanga mama gi a pikin foe en (Hebrewsma 12:6, 11). Efoe joe na wan papa noso mama, joe sabi taki a moeilek foe tan gi tranga leri doronomo èn na wan reidelek fasi. Soso foe hori a vrede, a kan gersi leki a de moro makriki foe meki wan tranga-ede tini doe san a wani. Ma te foe kaba, wan papa noso mama di e doe a sani disi, sa pai gi dati nanga wan osofamiri di a no man basi moro. — Odo 29:15; Galasiasma 6:9.

WROKO ÈN PREI

19, 20. Fa papa nanga mama kan handri na wan koni fasi ini a tori foe ontspanning foe den tini foe den?

19 Fositen a gwenti ben de foe froewakti foe den pikin foe jepi na ini na oso noso na a pranigron. Na ini a ten disi, foeroe tini abi foeroe fri ten pe ai no e hori na tapoe. Foe foeroe a ten dati, a bisnis grontapoe e meki bogobogo sani foe doe na ini a fri ten. Te joe poti na tapoe foe dati, taki grontapoe di pikinmoro no e warderi den bijbel gronprakseri ini a tori foe boen gwenti nanga wet, dan disi na den sani di de fanowdoe foe tjari rampoe kon.

20 Foe dati ede, a koni papa noso mama e tan hori a reti foe teki a bosroiti ini a tori foe ontspanning. Ma no frigiti taki a tini e gro kon bigi. Ibri jari, a manpikin noso a oemapikin sa howpoe kande foe joe handri nanga en leki wan bigisma. Foe dati ede, a de wan koni sani efoe a papa noso mama e gi moro fri foe froekisi ontspanning, ala di a tini e kon moro owroe — so langa den sani di den pikin froekisi, e sori taki a e gro kon lepi na jejefasi. Son tron, a tini kan teki don bosroiti ini a tori foe pokoe, kompe, èn go so doro. Te disi e pasa, dan joe moesoe taki makandra nanga a tini, so taki a sa teki moro boen bosroiti na ini a ten di e kon.

21. Fa a sa kibri wan tini efoe reidelek ten e gebroiki gi ontspanning?

21 Omeni ten moesoe gi na ontspanning? Na son kondre, den e meki den tini bribi taki den abi a reti foe abi prisiri doronomo. Foe dati ede, wan tini kan meki plan na so wan fasi taki a kan abi a wan „boen ten” baka a trawan. A de na a papa nanga mama foe leri en taki ten moesoe gebroiki toe gi tra sani, soleki gi na osofamiri, persoonlijk studie, demakandra nanga sma di lepi na jejefasi, kresten konmakandra, èn gi osowroko. Disi sa meki taki den „prisiri foe a libi disi” no stik a Wortoe foe Gado. — Lukas 8:11-15.

22. Nanga san ontspanning moesoe de ini balansi na ini a libi foe wan tini?

22 Kownoe Salomo ben taki: „Mi kon sabi taki no wan moro boen sani de gi den leki foe prisiri èn foe doe boen na ini a libi foe wan sma; èn so srefi taki ibri man moesoe njan èn dringi troetroe èn si a boen foe ala en tranga wroko. A de a presenti foe Gado” (Preikiman 3:12, 13). Ija, foe abi prisiri de wan pisi foe wan libi di de ini balansi. Ma na so a de nanga tranga wroko. Foeroe tini na ini a ten disi no e leri a satisfaksi di e kon foe tranga wroko noso a lespeki di den sa lespeki densrefi efoe den e feti nanga wan problema èn e loesoe en. Wan toe tini no kisi na okasi foe leri wan wroko nanga san den kan jepi densrefi, baka ten na ini a libi foe den. Disi na wan troetroe tjalensi gi a papa noso mama. Joe sa sorgoe taki a jongoewan foe joe abi den sortoe okasi disi? Efoe joe man leri joe tini foe warderi tranga wroko èn srefi foe prisiri foe dati, dan en sa kweki wan gosontoe fasi foe si sani, di sa tjari winimarki kon en heri libi langa.

FOE TINI KON TRON BIGISMA

Prenki na tapoe bladzijde 70

Sori lobi nanga warderi gi den pikin foe joe

23. Fa papa nanga mama kan gi den tini foe den deki-ati?

23 Srefi te joe abi problema nanga joe tini, tokoe a tekst troe ete: „Lobi noiti no e misi” (1 Korentesma 13:8). No stòp noiti foe sori a lobi di seiker joe abi. Aksi joesrefi: ’Mi e prèise ibri pikin te a e handri problema nanga boen bakapisi noso te a ben wini den sani di ben tanapoe na den pasi? Mi e gebroiki den okasi di opo foe sori a lobi nanga warderi foe mi gi den pikin foe mi, bifo den okasi dati pasa gowe?’ Ala di son tron a kan taki oenoe no sa froestan makandra, efoe den tini abi a djaranti taki joe lobi den, dan a de moro foeroe so, taki den sa sori a lobi dati baka.

24. Sortoe bijbel gronprakseri de troe leki wan algemeen lin foe kweki pikin, ma san wi moesoe hori na prakseri?

24 A no de foe taki, ala di pikin e gro kon tron bigisma, te foe kaba den sa teki bigi bosroiti gi densrefi. Na ini wan toe kefal, a kan taki a papa nanga mama no lobi den bosroiti dati. Fa a de efoe a pikin foe den e bosroiti foe no dini Jehovah Gado moro? Disi kan feni presi. Srefi wan toe foe den eigi jeje manpikin foe Jehovah ben trowe a rai foe en èn den ben meki oproeroe (Genesis 6:2; Judas 6). Pikin a no computer di wi kan seti, so taki den e handri fa wi wani. Den na mekisani di kan bosroiti gi densrefi, di abi frantiwortoe na fesi Jehovah gi den bosroiti di den e teki. Tokoe Odo 22:6 de troe leki wan algemeen lin: „Leri wan boi akroederi a pasi foe en; srefi te a kon owroe, a no sa drai baka foe en.”

25. San na a moro boen fasi gi papa nanga mama foe sori tangi na Jehovah gi a grani foe de wan papa noso mama?

25 So boen, sori joe pikin bogobogo lobi. Doe ala san joe man foe waka na baka den bijbel gronprakseri te joe e kweki den. Poti wan boen eksempre ini a fasi fa joe e tjari joesrefi fa Gado wani. Na so fasi joe sa gi den pikin foe joe a moro boen okasi foe gro kon tron bigisma di sabi a frantiwortoe foe den èn di e frede Gado. Disi na a moro boen fasi gi papa nanga mama foe sori tangi na Jehovah gi a grani foe de wan papa noso mama.

FA DEN BIJBEL GRONPRAKSERI DISI KAN JEPI . . . DEN PAPA NANGA MAMA FOE KWEKI DEN TINI FOE DEN?

Komunikâsi de fanowdoe. — Odo 15:22.

Wi moesoe poti prakseri na tapoe a Wortoe foe Gado doronomo. — Psalm 1:1, 2.

Wan koni sma e arki na tranga leri. — Odo 15:5.

Wroko èn so srefi prei abi den presi. — Preikiman 3:12, 13.

    Sranantongo buku (1978-2025)
    Log Out
    Log In
    • Sranantongo
    • Seni en gi wan sma
    • Settings
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Gebruiksvoorwaarden
    • Privacybeleid
    • Privacyinstellingen
    • JW.ORG
    • Log In
    Seni en gi wan sma