KAPITEL FO
Fa joe kan tiri wan osofamiri?
1. Foe san ede a kan de so wan moeilek sani foe tiri wan osofamiri na ini a ten disi?
„A FASI fa a grontapoe disi tan, e kenki” (1 Korentesma 7:31). Den wortoe dati ben skrifi moro leki 1900 jari pasa kaba, èn den troe srefisrefi na ini a ten disi! Sani e kenki troetroe, spesroetoe na ini na osofamiri libi. Den sani di sma ben si leki gewoon sani noso leki wan gwenti 40 noso 50 jari pasa, nofo tron den no e feni den boen na ini a ten disi. Foe dati ede, a kan tjari bigi tjalensi kon foe tiri wan osofamiri boen. Ma tokoe, efoe joe e poti prakseri na tapoe bijbel rai, joe kan kakafoetoe gi den tjalensi dati.
NO LIBI MORO BRADI LEKI SAN JOE PORTMONI E GI
2. Sortoe ekonomia situwâsi e meki stress de na ini wan osofamiri?
2 Na ini a ten disi foeroe sma no de tevrede moro nanga wan eenvoudig libi gi na osofamiri. Foe di a bisnis grontapoe e meki moro nanga moro sani èn e gebroiki a koni foe den foe meki reklame foe proeberi foe kori a poebliki, meki miljoenmiljoen papa nanga mama e wroko foeroe joeroe na wrokope, so taki den kan bai den sani disi. Miljoenmiljoen trawan e feti ibri dei soso foe poti pikinso njanjan na tapoe tafra. Den moesoe wroko moro langa na wrokope, moro leki fa den ben gwenti, èn kande den moesoe teki toe sortoe wroko, soso foe pai gi den fanowdoe sani. Èn tokoe trawan ben sa breiti efoe den ben sa feni wan wroko, foe di na abi di sma no abi wroko, de wan problema di de na ala sei. Ija, a libi no makriki ala ten gi a disiten osofamiri, ma bijbel gronprakseri kan jepi den osofamiri foe doe ala san den man na ini a situwâsi foe den.
3. Sortoe gronprakseri na apostel Paulus ben tjari kon na krin, èn fa a kan jepi wan sma foe tiri en osofamiri boen te a e gebroiki a gronprakseri disi?
3 Na apostel Paulus ben ondrofeni druk na ekonomia sei. Di a ben handri nanga den, a ben leri wan warti lès di a e tjari kon na krin na ini wan brifi gi en mati, Timoteus. Paulus e skrifi: „Wi no tjari noti kon na grontapoe, èn no wan sani wi kan tjari komoto na en toe. So boen, te wi abi njanjan, krosi nanga wan presi foe tan, dan wi sa de tevrede nanga den sani disi” (1 Timoteus 6:7, 8). Foe troe, wan osofamiri abi moro fanowdoe leki soso njanjan nanga krosi nomo. A abi wan presi fanowdoe toe foe tan. Den pikin moesoe kisi skoro. Èn datra moni nanga tra sani moesoe pai. Ma tokoe a gronprakseri foe den wortoe foe Paulus e fiti. Efoe wi de tevrede foe satisferi den sani di wi abi fanowdoe, na presi foe doe nomo san wi wani, dan a libi sa de moro makriki.
4, 5. Fa a prakseri di sma e prakseri foe sani na fesi èn e meki plan, kan jepi foe tiri wan osofamiri?
4 Wan tra gronprakseri di de wan jepi, de foe feni na ini wan foe den agersitori foe Jesus. A ben taki: „Soema foe oenoe di wani bow wan toren, no e go sidon fosi foe teri den kostoe, foe si efoe a abi nofo foe kaba a wroko?” (Lukas 14:28) Djaso Jesus e taki foe a prakseri di sma e prakseri foe sani na fesi, foe meki plan na fesi. Wi ben si na ini wan kapitel na fesi, fa disi e jepi te wan jongoe paar abi a prakseri foe go trow. Èn baka a trow, a e jepi toe foe tiri wan osofamiri. Foe prakseri na fesi na ini na afersi disi, wani taki toe dati moni moesoe de, èn foe meki plan na fesi foe meki a moro boen gebroiki foe den goedoe di joe abi. Na a fasi disi wan osofamiri kan tiri a fasi fa den e gebroiki moni, èn den kan poti moni na wan sei foe gebroiki dati gi prenspari sani ibri dei noso ibri wiki, èn foe no libi moro bradi leki a portmoni.
5 Na son kondre, a fasi disi foe meki plan foe gebroiki moni, ben sa wani taki dati wan sma sa abi foe kakafoetoe gi a tranga firi foe leni moni nanga wan hei rente, foe bai sani di den no abi fanowdoe. Na tra kondre, a ben sa kan wani taki foe man tiri a borgoe di wi e borgoe sani (Odo 22:7). A ben sa kan wani taki toe foe kakafoetoe gi a firi foe bai sani — foe bai sani nanga firi, sondro foe prakseri efoe a de fanowdoe èn foe prakseri den bakapisi. Moro fara, wan plan foe gebroiki moni sa meki a de krin foe si taki, te wi e gebroiki moni na wan gridi fasi na ini dòbel, e smoko tabaka, èn e dringi sopi pasa marki, dan dati e doe ogri na a ekonomia situwâsi foe na osofamiri, èn a de kontrari den bijbel gronprakseri toe. — Odo 23:20, 21, 29-35; Romesma 6:19; Efeisesma 5:3-5.
6. Sortoe waarheid foe bijbel e jepi den sma di moesoe libi na ini pôti?
6 Ma fa a de nanga den wan di no man tra fasi leki foe libi na ini pôti? Wan sani de seiker, taki den kan kisi trowstoe foe sabi taki a problema disi di de na heri grontapoe, de gi wan sjatoe pisi ten nomo. Na ini a njoen grontapoe di e kon esi-esi moro krosibei, Jehovah sa poeroe pôtifasi makandra nanga ala tra ogri di tjari pina kon gi a libisma famiri (Psalm 72:1, 12-16). Ma na ini a ten bifo dati, den troe kresten no e lasi howpoe krinkrin, awansi den pôti srefisrefi, bika den abi bribi na ini a pramisi foe Jehovah: „Mi no sa gowe libi joe kwetikweti èn noiti mi no sa drai mi baka gi joe.” Foe dati ede wan sma di e bribi, kan taki nanga froetrow, taki: „Jehovah na mi jepiman; mi no sa frede” (Hebrewsma 13:5, 6). Na ini den moeilek dei disi, Jehovah horibaka gi den anbegiman foe en na foeroe fasi, te den e libi akroederi den gronprakseri foe en èn e poti a Kownoekondre foe en na a fosi presi na ini den libi (Mateus 6:33). Boen foeroe foe den kan taki dati a troe, èn den e taki dati nanga den wortoe foe na apostel Paulus: „Na ini ala sani èn na ini ala omstandigheid mi leri a kibritori foe ala toe: foe njan te a sari mi èn foe abi angri, foe abi pasa marki èn foe mankeri sani. Gi ala sani mi abi a tranga foe en di e gi mi krakti.” — Filipisma 4:12, 13.
PRATI A LAI
Foe sorgoe gi na osofamiri, na wan wroko gi a heri osofamiri
7. Sortoe wortoe di Jesus ben taki, sa jepi foe tiri na osofamiri boen, te wi e gebroiki den?
7 Na a kaba foe en diniwroko na grontapoe, Jesus ben taki: „Joe moesoe lobi a sma na joe sei leki joesrefi” (Mateus 22:39). Te a rai disi e gebroiki na ini na osofamiri, a e jepi kefalek foeroe foe tiri na osofamiri. Te joe loekoe en boen, soema na den moro krosibei sma na wi sei di wi lobi moro foeroe? A no de den wan di de na ini wi osofamiri — masra nanga wefi, papa nanga mama nanga den pikin? Fa den memre foe na osofamiri kan sori lobi gi makandra?
8. Fa wi kan sori lobi na ini na osofamiri?
8 Wan fasi na taki ibri memre foe na osofamiri e doe wan reidelek pisi foe na osowroko. Foe dati ede, den pikin moesoe leri foe poti sani na den presi baka, baka te den gebroiki den, awansi na krosi noso preisani. A kan teki ten nanga moeiti foe sreka a bedi ibri mamanten, ma a de wan bigi jepi foe tiri na osofamiri. A no de foe taki, dati joe no kan poeroe ala pikinpikin broeja di de gi wan sjatoe pisi ten, ma ala sma kan wroko makandra foe hori na oso reidelek krin, èn so srefi foe krin a presi, baka te den njan. Lesifasi, a satisferi di wan sma wani satisferi en eigi lostoe nomo, èn wan fasi di e sori taki wan sma no wani, abi wan takroe krakti na tapoe ibri sma (Odo 26:14-16). Na a tra sei, wan prisiri fasi èn wan fasi di e sori taki wan sma wani, e kweki wan kolokoe osofamiri libi. „Gado lobi wan sma di e gi nanga prisiri.” — 2 Korentesma 9:7.
9, 10. (a) Sortoe hebi de foeroe tron na tapoe na oema foe na oso, èn fa disi kan kon lekti? (b) Sortoe rai wi kisi foe abi wan balansi fasi foe si osowroko?
9 Te wi e hori sma na prakseri na so wan fasi èn e sori lobi, dan dati sa jepi foe no kisi wan situwâsi di de wan serjoesoe problema na ini son oso. A de a gwenti taki den mama de a moro bigi jepi ini na oso libi. Den sorgoe gi den pikin, krin na oso, wasi den krosi foe na osofamiri, èn den bai èn bori njanjan. Na son kondre, a gwenti de taki oemasma e wroko toe na gron, èn e seri den sani di den prani, na wowojo, noso jepi na tra fasi foe kisi moni gi na osofamiri. Srefi pe disi no ben de a gwenti fosi, a fanowdoe poesoe miljoenmiljoen oema di trow, foe feni wan wroko dorosei foe na oso. Wan wefi èn mama di e wroko tranga na ini den difrenti kontren disi, moesoe kisi prèise. Neleki a „bekwaam wefi” di bijbel e taki foe en, a abi foeroe foe doe ala dei. „A brede foe lesi a no e njan” (Odo 31:10, 27). Ma disi no wani taki dati wan oema na a wan-enkri sma di kan wroko na oso. Baka te wan masra nanga wan wefi wroko heri dei dorosei foe na oso, a de so dan, taki a wefi wawan moesoe doe ala osowroko, ala di a masra nanga den tra sma foe na osofamiri e rostoe? Kwetikweti. (Teki gersi 2 Korentesma 8:13, 14.) So boen, foe eksempre, efoe a mama e go sreka wan njanjan, a mama sa de nanga tangi efoe tra memre foe na osofamiri e jepi foe sreka a njanjan te den e sreka a tafra, e go bai wan toe sani na wenkri, noso e krin pikinso na ini na oso. Ija, ala sma kan abi wan prati na ini a frantiwortoe. — Teki gersi Galasiasma 6:2.
10 Wan toe sma kan taki: „Pe mi e libi, a no de a ròl foe wan man foe doe den sortoe sani dati.” Dati kan de troe, ma a no ben sa boen foe poti prakseri na tapoe na afersi disi? Di Jehovah Gado ben poti a seti foe na osofamiri, a no ben komanderi taki soso oema ben moesoe doe bepaalde wroko. Na wan okasi, di a getrow man Abraham ben kisi fisiti foe spesroetoe boskopoeman foe Jehovah, dan ensrefi ben abi wan prati foe sreka wan njanjan èn gi dati na den fisitiman (Genesis 18:1-8). Bijbel e gi rai: „Den masra moesoe lobi den wefi foe den leki den eigi skin” (Efeisesma 5:28). Efoe na a kaba foe a dei, a masra weri èn wani rostoe, a no ben sa kan de so, taki a wefi e firi a srefi fasi toe, kande moro srefi? (1 Petrus 3:7) A no ben sa fiti dan èn wan fasi foe sori lobi, te a masra e jepi na oso? — Filipisma 2:3, 4.
11. Na sortoe fasi Jesus ben poti wan toemoesi boen eksempre gi ibri memre foe na osofamiri?
11 Jesus na a moro boen eksempre foe wan sma di ben plisi Gado èn di ben tjari kolokoe kon gi den kompe foe en. Ala di Jesus no ben trow noiti, tokoe a de wan boen eksempre gi masra, so srefi gi wefi nanga pikin toe. A ben taki foe en srefi: „A Manpikin foe libisma no ben kon foe sma dini en, ma foe dini sma”, dati wani taki, foe dini tra sma (Mateus 20:28). Den osofamiri pe ala memre e kweki a srefi fasi disi, e prisiri srefisrefi!
KRINFASI — FOE SAN EDE A DE SO PRENSPARI?
12. San Jehovah e aksi foe den sma di e dini en?
12 Wan tra bijbel gronprakseri di kan jepi foe tiri wan osofamiri, de foe feni na ini 2 Korentesma 7:1. Drape wi e leisi: „Meki wi krin wisrefi foe ibri doti foe skin nanga jeje.” Den sma di e gi jesi na den wortoe disi di Gado ben meki sma skrifi, na sma di Jehovah feni boen, a Sma di e aksi „anbegi di krin èn di de sondro flaka” (Jakobus 1:27). Èn na osofamiri foe den e kisi winimarki di e kon foe dati.
13. Foe san ede krinfasi de prenspari foe tiri wan osofamiri?
13 Foe eksempre, bijbel e gi wi a djaranti taki a dei sa kon pe no wan siki no sa de moro. Na a ten dati, „no wan sma di e libi drape sa taki: ’Mi siki’” (Jesaja 33:24; Openbaring 21:4, 5). Ma te leki a ten dati, ibri osofamiri abi foe doe nanga siki, ten na ten. Srefi Paulus nanga Timoteus ben kon siki (Galasiasma 4:13; 1 Timoteus 5:23). Ma medisch sabiman e taki dati wi kan wai pasi gi foeroe siki. Koni osofamiri no sa kisi siki di den kan wai pasi gi, efoe den no doti na skin sei èn na jejefasi. Meki wi go loekoe fa. — Teki gersi Odo 22:3.
14. Na sortoe fasi krinfasi ini a tori foe boen gwenti nanga wet kan kibri wan osofamiri gi siki?
14 Krinfasi na jejefasi, wani taki so srefi krinfasi na a sei foe boen gwenti nanga wet. Soleki fa wi sabi heri boen, bijbel e gi deki-ati foe abi hei markitiki ini a tori foe boen gwenti nanga wet èn a e kroetoe ibri sortoe seks demakandra dorosei foe a trowlibi. „No wan hoeroeman, . . . no wan soetaman, no wan man di den e hori foe sani di a no meki foe dati, no wan man di e didon nanga man . . . sa kisi a kownoekondre foe Gado” (1 Korentesma 6:9, 10). A de toemoesi prenspari gi den kresten di e libi na ini a grontapoe foe a ten disi di e go na baka, foe hori steifi na den markitiki disi. Te wi e doe dati, dan a sa plisi Gado, èn a sa jepi toe foe kibri na osofamiri gi siki di sma e kisi nanga jepi foe seks, soleki AIDS, sifilis, droipi, nanga chlamydia. — Odo 7:10-23.
15. Gi wan eksempre foe a de di sma no krin na skin sei, di kan meki taki den e siki sondro taki a ben de fanowdoe.
15 ’Foe krin wisrefi foe ibri doti foe skin’, e jepi foe kibri na osofamiri gi tra siki. Foeroe siki de foe di sma no krin na skin sei. Wan moro bigi eksempre na a gwenti di sma abi foe smoko. Smoko no wawan e doti den fokofoko, den krosi, èn a loktoe srefi, ma a e siki sma srefi. Miljoenmiljoen sma e dede ibri jari foe di den ben smoko tabaka. Prakseri foe disi; ibri jari miljoenmiljoen sma no ben sa abi foe siki èn dede froekoe, efoe den ben wai pasi gi a fasi dati ’foe doti a skin’!
16, 17. (a) Sortoe wet di Jehovah ben gi, ben kibri den Israèlsma gi bepaalde siki? (b) Fa a gronprakseri di de na ini Deuteronomium 23:12, 13 kan gebroiki na ini ala osofamiri?
16 Loekoe wan tra eksempre. Sowan 3500 jari pasa kaba, Gado ben gi a nâsi Israèl en Wet foe orga na anbegi foe den, èn te na wan bepaalde marki, na aladei libi foe den. A Wet dati ben jepi foe kibri a nâsi gi siki, foe di wan toe prenspari wet ini a tori foe krinfasi ben gi. Wan foe den wet dati ben abi foe doe nanga a poeroe foe libisma poepe, di den ben moesoe beri na wan joisti fasi, dorosei foe a kampoe, so taki a kontren pe sma ben tan, no ben doti (Deuteronomium 23:12, 13). Na owroeten wet dati na boen rai ete. Srefi na ini a ten disi sma e siki èn e dede foe di den no e waka na baka a rai dati.a
17 Akroederi a gronprakseri na ini a wet dati gi den Israèlsma, a wasi-oso nanga a toilet foe na osofamiri — awansi den ben de inisei noso dorosei foe na oso — ben moesoe hori krin èn a moesoe hori fri foe sani di e gi siki. Efoe a kontren foe a toilet no e hori krin èn a no tapoe, dan freifrei sa kon drape èn den sa panja bakteria go na tra kontren foe na oso — èn na tapoe a njanjan di wi e njan! Moro fara, pikin-nengre nanga bigisma moesoe wasi den anoe, baka te den go na a toilet. Efoe dati no doe, dan den e tjari bakteria kon na a skin foe den. Soleki fa wan Fransi datra taki, a wasi di na anoe moesoe wasi „de wan foe den moro boen fasi ete foe no kisi siki na a spijsverterings sistema, ademhalings sistema noso na a skin”.
Foe hori sani krin, moro boenkopoe leki foe bai dresi
18, 19. Sortoe rai gi foe tan hori wan oso krin, srefi na ini wan pôti birti?
18 A troe, krinfasi na wan tjalensi na ini wan pôti birti. Wan sma di sabi den sortoe pôti kontren disi ben froeklari: „A kefalek faja weer e meki a wroko foe krin sani, tron toe tron moro hebi. Bigi winti di e tjari stòf, e tapoe ibri pikin olo foe wan oso nanga fini broin poeiri. . . . A kon di moro nanga moro sma e kon libi na den foto, èn so srefi na wan toe boiti kontren, e meki a gosontoe e kon ini kefar toe. Gotro di opo, foeroe doti-ipi di no tjari gowe, morsoe poebliki toilet, alata di e tjari siki kon, kakalaka, nanga freifrei, tron sani di de foe si ala dei.”
19 A moeilek foe hori sani krin na ini den situwâsi disi. Ma tokoe a warti a moeiti. Sopo nanga watra èn wan pikinso moro wroko, moro boenkopoe leki kostoe gi dresi nanga ati-oso. Efoe joe e tan na ini so wan kontren, doe ala san joe man foe hori joe eigi oso nanga djari krin èn sondro a poepe foe meti. Efoe a pasi di e go na joe oso e tokotoko na ini alenten, joe ben kan poti ston na tapoe a pasi, so taki tokotoko no kon na ini joe oso? Efoe sma e gebroiki soesoe noso slipper, a sma di e weri den kan poeroe den bifo a e kon na ini na oso? So srefi, joe moesoe hori a presi pe joe e poti watra na so wan fasi, taki a no e kon doti. Sma e prakseri taki no moro mendri leki toe miljoen sma e dede ibri jari foe siki di e kon foe doti watra èn foe sani di no boen nofo foe hori presi krin.
20. Efoe na oso moesoe krin, soema moesoe abi wan prati na ini a frantiwortoe?
20 Wan krin oso e anga foe ala sma — mama, papa, pikin, nanga fisitiman. Wan mama foe aiti pikin na Kenia ben taki: „Den alamala leri foe doe a pisi wroko foe den.” Wan oso di krin èn di no broeja, e sori boen foe a heri osofamiri. Wan Spanjoro odo e taki: „Trobi no de na mindri pôtifasi nanga krinfasi.” Awansi wan sma e libi na ini wan bigi oso, wan kamra, wan gewoon oso, noso wan kampoe, krinfasi na wan sroto gi wan moro gosontoe osofamiri.
PRÈISI E MEKI TAKI WI E GO NA FESI
21. San sa jepi foe tjari kolokoe kon na ini wan osofamiri, soleki fa Odo 31:28 e sori?
21 Te a boekoe Odo e taki foe a bekwaam wefi, a e taki: „Den manpikin foe en opo tanapoe èn den prèise en kolokoe; en eiginari e opo tanapoe, èn a e prèise en” (Odo 31:28). O ten ben de a lasti leisi di joe ben prèise wan memre foe joe osofamiri? Foe troe, wi de leki prani na ini a lente di de klariklari foe gi bromki te den e kisi pikinso waran nanga watra. Na ini wi kefal, wi abi a waran fanowdoe di e kon foe prèise. A e jepi wan wefi foe sabi taki en masra e warderi a tranga wroko nanga a lobi sorgoe foe en, èn taki a masra no e teki en leki wan soso sani (Odo 15:23; 25:11). Èn a switi te wan wefi e prèise en masra gi a wroko di a doe dorosei èn inisei foe na oso. A e go boen nanga den pikin toe te a papa nanga mama foe den e prèise den gi a moeiti di den e doe na oso, na skoro, noso na ini a kresten gemeente. Èn pikinso tangi e doe foeroe troetroe! San a e kostoe foe taki: „Grantangi”? A no foeroe, ma den winimarki foe a fasi fa na osofamiri e tjari ensrefi, kan bigi srefisrefi.
22. San de fanowdoe foe meki wan osofamiri „tanapoe steifi”, èn fa wi kan kisi disi?
22 Foe foeroe sani ede, a no makriki foe tiri wan osofamiri. Tokoe a kan doe nanga boen bakapisi. Wan odo foe bijbel e taki: „Koni sa bow wan osofamiri, èn nanga a koni foe man si sani krin a sa sori taki a tanapoe steifi” (Odo 24:3). Koni nanga a koni foe man si sani krin kan de foe kisi, efoe ala sma na ini na osofamiri e proeberi foe leri sabi a wani foe Gado èn foe gebroiki en na ini den libi. Foe troe, wan kolokoe osofamiri warti a moeiti!
a Na ini wan handleiding di e taki fa foe no kisi loesoebere — wan siki di de na ala sei èn di e meki foeroe beibi dede — a Wereld-gezondheidsorganisatie e taki: „Efoe wan toilet no de: go poepe farawe foe na oso, èn farawe foe kontren pe pikin e prei, èn no moro krosibei leki 10 meter foe a presi pe watra e tan; tapoe a poepe nanga doti.”