Loharanon-kevetse amy ty Tari-dalagne Hoahy ty Fiaignantika Naho ty Fanompoagne
© 2023 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
1-7 MEY
HARENA AMY TY SAONTSIN’ANDRIANAGNAHARE | 2 TANTARA 17-19
“Tahafo ty Fomba Fihevera i Jehovah ty Hafa”
w17.03 24 § 7
Handrambe Lesogne Boake Amy ty Raha Nisy Taloha vao Rehe?
7 Miana-draha maro tika naho fa mandineke ty ohatse nenga i Josafata, ana i Asa. Nanagne toetse soa maro reke. Niantehetse tamy i Jehovah reke, le nahavita raha fanjaka maro. Faie nifily ty hanao ty raty ka reke. Natao’e ty hahavy i ana-dahi’e rey hanambaly ty ana i Ahaba Mpanjaka raty fagnahy. Nagnampe i Ahaba hialy amo o Syrianao ka reke ndra tie fa rinara i Mikaia mpaminany aza. Fa ho nimate reke tamy izay. (2 Tan. 18:1-32) Naho fa niheregne a Jerosalema agne reke, le nirehake tama’e ty Jeho Mpaminany tie: “Ty raty fagnahy ka vao ro toko’e hampeagne, sady ty malaigne i Jehovah ka vao ro ndra ho tea’o?”—Vakio 2 Tantara 19:1-3.
Anò An-tsaigne fa Tea Azo Lognandro ty Jehovah
8 Tea i Jehovah hahatsapa tika tie tea’e sady tsy mifantoke amy ty fahadisoagne ataontikagne reke. Mipay ze toetse soa amantikagne ao reke. (2 Tan. 16:9) Nanao hoe izay ohatse reke tamy i Josafata Mpanjaka i Joda. Nanaotao fahatane zao ty Josafata satria nimete handeha hialy miarake amy i Ahaba, i mpanjaka raty fagnahy tamo o Israelio teoy. Te hagnavotse i Ramota-gileada tan-tagna o Syrianao ey iareo. Nisy mpaminany sandoke 400 nagnomey toky i Ahaba tie handrese reke. Ie amy izao fa nirehake ty Mikaia mpaminany i Jehovah tie horese reke. Nimate tamy i alỳ tagne ty Ahaba, le i Josafata ka fa ho nimate. Niavy ta Jerosalema agne reke tafara izay, le nagnanatse aze mafe ty Jeho ana i Hanany mpahita, noho ireke nagnampe i Ahabay. Nirehake tama’e ty Jeho tie: “Nisy raha fanjaka nanoe’o avao.”—2 Tan. 18:4, 5, 18-22, 33, 34; 19:1-3.
9 Vaho nanomboke nanjaka kedekede ty Josafata, le nirahe’e hitsoeke i Joda iaby o Levitao naho o roandriagneo vaho o mpisorogneo, mba hagnanatse o vahoakeo ty lalà i Jehovah. Nisy voka’e soa zay satria nanjare natahotse i Jehovah ty firenena nagnodidigne iareo. (2 Tan. 17:3-10) Maregne fa nanao raha tsy mete ty Josafata, faie mbe nahavazoho ty raha soa nivita’e ty Jehovah. Trea boake amo o tantara iohoe fa ho tea antika avao ty Jehovah naho mikezake manao raha mampifale aze tika ndra tie tsy voririke aza.
Vatosoa Ara-pagnahy
w17.03 20 § 10-11
Manompoa i Jehovah amy ty Fo’o Iaby!
10 “Nanao raha mitovy amy ty nataon-drae’e avao” ty Josafata. (2 Tan. 20:31, 32) Nandrisike o ndatio hipay i Jehovah ka reke. Nagnirake lahilahy maromaro reke mba hampianatse o mponegne a Jodao, le “ty boke misy ty lalà i Jehovah” ty nampiasae iareo. (2 Tan. 17:7-10) Niavy hatrake amy ty faritse bey vohitse a Efraima agne, amy ty faritane o foko folo o Israelio agne reke, mba hagnampe o ndatio hiheregne amy i Jehovah. (2 Tan. 19:4) “Nipay i Jehovah tamy ty fo’e iaby” vata’e ty Josafata Mpanjaka.—2 Tan. 22:9.
11 Tea i Jehovah hampianaregne ty miomba aze ze ndaty magneneke ty tane toy tie amy izao, le afake mandrambe anjara amy izay tika iaby. Mikezake handrambe anjara amo o asa iohoe vao rehe isam-bolagne? Te hanagne mpianatse Baiboly vao rehe, le te hagnampe aze hanjare mpanompo i Jehovah? Mivavake ty miomba izay vao rehe? Naho mikezake rehe, le hagnampe azo hanomboke fampianaragne Baiboly ty Jehovah. Vognogne hampianatse vao rehe, ndra tie amy ty fotoagne fitofa’o aza? Nitreantika teo fa nagnampe o Israelita tsy nanompo i Jehovah sasao ty Josafata. Azontika atao ka areke ty magnampe ze tsy mitory sasa. Toko’e hitilike o voaroakeo ka o androanavi-pagnahio, sady hikezake hagnampe iareo. Va’e fa niala tamy ty fahazaran-drati’e iareo.
8-14 MEY
HARENA AMY TY SAONTSIN’ANDRIANAGNAHARE | 2 TANTARA 20-21
“Minoa i Jehovah Andrianagnahare’areo”
w14 15/12 23 § 8
Andao Hiarake Hiatreke ty Fara ty Tontolo toy
8 Nisy ‘vahoake bey’ boake amy ty faritse nagnodidigne teo nanafike o vahoan’Andrianagnahareo, tamy ty andro i Josafata mpanjaka. (2 Tan. 20:1, 2) Tsy niantehetse tamy ty heri’e avao iareo mba handreseagne i fahavalo nampatahotsey, fa nitoky tamy i Jehovah. (Vakio ty 2 Tantara 20:3, 4.) Tsy tihoe nanao ze tea’e avao ka o Israelitao. Hoe ty Baiboly: “Nitsangagne taloha i Jehovah teo ze lahilahy iaby ta Joda tao, reketse ty valy aman’ana’e, vaho ty ajaja kedekede.” (2 Tan. 20:13) Niharo saigne iareo iaby, ndra tanora ndra antetse, le sambe natoky i Jehovah sady nagnorike ty tari-dala’e le narova’e. (2 Tan. 20:20-27) Azo ty vahoan’Andrianagnahare tsikombegne io naho fa enjehegne iareo.
Hoahy ze Mpivaly Vao: Ampiasao Hoahy i Jehovah ty Fiaigna’areo
7 Izao ty nisaontsie i Jehovah tamy i Josafata tamy ty alala ty Levita raike atao tihoe Jahaziela: “Sambe mangalà ty toera’e, le mitsangana soa avao sady henteo ty fagnavota i Jehovah anareo.” (2 Tan. 20:13-17) Tsy hoe izay ty raha fatao naho fa mialy. Faie tsy boake ama o ndaty ze tari-dalagne zay fa boake amy i Jehovah. Natoky tanterake an’Andrianagnahare ty Josafata, le nankatò i tari-dalagney. Naho fa nandeha hialy amy i fahavalo iareo rey reke naho i vahoa’e rey, le tsy mba i maramila’e fa za-draha rey ty natao’e taloha ao fa lahilahy tsy minday fialiagne nanao hira fideragne hoahy i Jehovah-y. Nitanterahe i Jehovah ty raha nampitamae’e i Josafata, le nirese vata’e i fahavalo iareo rey.—2 Tan. 20:18-23.
Vatosoa Ara-pagnahy
it “Jorama” § 10-11
Jorama
Tsy mba nanahake i Josafata baba’e ty Jorama, satria tsy nanao ty mahity. Agnisa ty anto’e nahavy izay ty fitaona i Atalia vali’e aze. (2Mp 8:18) Vinono’e ty rahalahi’e enegne naho ty roandriagne ila’e ta Joda ao, nitaone’e hiala amy i Jehovah sady hanompo sampy ka o vahoakeo. (2Ta 21:1-6, 11-14) Lava nisy olagne avao tamy i fanjakà’ey eo, sady nialy tamo o firenena hafao reke. Nigoreve tamy Joda ty Edoma naho i Libna. (2Mp 8:20-22) Izao ty raha sinora i Elia mpaminany hoahy i Jorama: “Naho izay areke le handefa loza lahibey hoahy o vahoa’ò, naho o valy aman’ana’ò, vaho amo o fanagna’ò iaby ty Jehovah. Ho azo ty raren-tsinay tena mafe rehe hatrake ty hiporitsaha ty tsinai’o, satria hitombo isan’andro o arete’ò.”—2Ta 21:12-15.
Izay vata’e ty raha nisy. Nengà i Jehovah ho rese o Arabo naho o Filistinao ty Joda, le nente iareo ho ndevo i valy i Joramay naho i ana’e rey, ankoatse i Joahaza (ndra Ahazia) faran’ana’ey. Tsy nenga’e handesegne ho babo reke noho i fifagnekeagne miomba i fanjakagney natao’e tamy i Daviday. “Tafara izay iaby, le natao i Jehovah voa ty areten-tsinay tsy mete sitragne” ty Jorama. Roe taogne tafara izay le “niporitsake ty tsinai’e”, sady nimate reke tamy ty fara’e. “Mate” i lahilahy raty fagnahy, “faie tsy mba nisy nalahelo aze.” Nalevegne Tan-tanà i Davidao reke, “fa tsy natao amy ty kibory o mpanjakao ao.” I Ahazia ana’e ty nandimbe aze.—2Ta 21:7, 16-20; 22:1; 1Ta 3:10, 11.
15-21 MEY
HARENA AMY TY SAONTSIN’ANDRIANAGNAHARE | 2 TANTARA 22-24
“Mamale Soa ze Ndaty Bey Herim-po ty Jehovah”
Nivalike Tamy i Jehovah ty Joasy Noho i Namagne Ratỳ
TENA niraty tamy izay ty fiaignagne ta Jerosalema tao, i tanàgne nisy i tempolin’Andrianagnaharey. Vinono i Atalia ty Ahazia mpanjaka, i ana-dahi’ey. Tsiela tafara izay, le vinono’e ka ty ana-dahy i Ahazia, ie amy izao mbe zafe’e avao. Hai’o vao tie ino ty anto’e nanoa’e izay? ... Amy izay ireke ty manjare mpanjaka fa tsy o ndaty rehoe.
Mbe zafe i Atalia ka ty Joasy, faie mbe nikede tamy izay. Tsy fanta o bebei’e iohoe tie nisy nagnavotse reke. Tea’o ho fantatse vao tie akore ty fomba nagnavotagne aze?... Naeta i Joseba nenitoa’e tamy i tempolin’Andrianagnaharey ao reke. Mpisorom-bey tao ty Joiada valy i Joseba. Natao iareo mirovaly areke ze hiarovagne i Joasy.
Nivalike Tamy i Jehovah ty Joasy Noho i Namagne Ratỳ
Naetake amy i tempolỳ ao tagnate ty enen-taogne ty Joasy. Nampianaregne aze tao iaby ty miomba i Jehovah Andrianagnahare naho ty lili’e. Naho fa nifeno fito taogne ty Joasy, le nanao raha ty Joiada mba hanoagne aze ho mpanjaka. Tea’o ho fantatse vao tie akore ty natao i Joiada, naho ty raha nanjò i Atalia, i roandriam-bave raty fagnahỳ?...
Nanagne mpiambegne manokagne o mpanjaka ta Jerosalema agneo. Nitokave i Joiada mitokagne iareo, le nitantarae’e tamy iareo ty fomba namonjea iareo mirovaly i ana i Ahazia Mpanjakay. Natoro’e iareo ty Joasy naho fa niavy eo, le nagneke iareo fa ireke ty toko’e ho mpanjaka. Nisy raha natao iareo areke mba hagnatanterahagne izay.
Natoro i Joiada i vahoake rey ty Joasy, sady nampanoe’e satroboninahitse. “Nitehake iareo sady nirehake tie: ‘Ho ela velogne abey i Mpanjakay!’” Nihodidigne i mpiambegne rey ty Joasy mba hiarovagne aze. Naho fa nirey i Atalia ty korakora i vahoake rey, le niakatse reke sady nirehake tie misy magnongam-panjakagne. Nampamonoe i Joiada ty Atalia.—2 Mpanjaka 11:1-16.
it “Fandevenana, Toeram-pandevenana”: “Fasan’ny mpanjaka na fasan’i Davida” § 4
Fandevegnagne, Toeram-pandevegnagne
Nalevegne tamy ty “tanà i Davida niarake tamo o mpanjakao” ty Joiada Mpisorom-bey noho ireke nanao ty maregne. Ireke raike avao ty tsy mpanjaka nahazo ze voninahitse zay!—2Ta 24:15, 16.
Vatosoa Ara-pagnahy
it “Zakaria” § 12
Zakaria
12. Ana-dahy i Joiada Mpisorom-bey. Ana o ndaty troke raike ty Zakaria naho i Joasy Mpanjaka. (2Ta 22:11) Naho fa nimate ty Joiada, le tsy nanompo i Jehovah sasa ty Joasy, satria ndra ty reha o ndaty hafa ty norihe’e fa tsy ty ahy o mpaminany i Jehovah-o. Namepetse i vahoakey ty miomba izay ty Zakaria. Ndra tinora iareo vato reke tan-kiririsa i tempoly teo, fa tsy nibebake iareo. Hoe reke naho fa ho nimate: ‘Hovazohoe i Jehovah abey zao le hamale reke.’ Tanterake o faminaniagne iohoe naho fa nililove o Asyrianao ty Joda. Vinono ty mpanompo’e roe ka ty Joasy, ‘noho ireke namono i ana i Joiada mpisorogney.’ Mirehake tokagne tihoe “ana i” amy ty Fandikan-drehake Grike Fitopolo naho Vulgate latinina. Faie amy ty heve’e mirehake raha maro ka reke naho amy ty soratse natao i Masoreta naho i Peshitta syriàka, va’e mba hirehafagne fa soa toetse naho fagneva ty ho hajaegne ty Zakaria mpaminany sady mpisorogne ana i Joiada.—2Ta 24:17-22, 25.
22-28 MEY
HARENA AMY TY SAONTSIN’ANDRIANAGNAHARE | 2 TANTARA 25-27
“Afake Magnomey Azo Mandikoatse Izay ty Jehovah”
it “Joasy” § 17
Joasy
Nagnomey maramila 100000 hokaramae i mpanjaka i Joday hialy amo o Edomitao ty Joasy. Faie noho ty reha i ‘lahilahin’Andrianagnaharey’ le nampoliegne iareo. Fa naloa i karama iareo talenta volafotsy 100 (660600 dolara), faie niboseke iareo satria va’e tsy hahazo anjara amy ze raha niazo babo. Nitafihe iareo areke ty tanàgne amy i fanjakagne atimo agne, hatrake a Samaria agne (va’e tao ty tobe fiongahagne) le hatrake a Beri-horona agne, tafara ty nandehana iareo noly avaratse agne.—2Ta 25:6-10, 13.
‘Andramo, le ho Tsapa’o ty Hasoa i Jehovah’
16 Mikezaha hahafoe ze raha tea’o mba hanoagne ty fanompoagne i Jehovah. Tsy voatere mamoe ze kila raha teantikagne tika mba hampifaleagne i Jehovah. (Mpito. 5:19, 20) Faie, naho itikagne tsy manao voalohan-draha ty fanompoagne i Jehovah, satria tsy foentikagne i raha teantikagne rey, le va’e hanahake i lahilahy tamy i fagnohara i Jesosỳ tika. Tsy nidare an’Andrianagnahare reke fa ndra aleo’e nanao ze hahametemete ty fiaigna’e. (Vakio ty Lioka 12:16-21.) Hoe ty rahalahy Christian, mitoboke a Frantsa agne: “Tsy nimeiko i Jehovah naho ty keleiako ty fara’e soa amy ty fotoako naho ty heriko.” Nanapa-kevetse areke iareo mirovaly fa hanao mpisava lalagne. Faie tsy maintsy niala tamy ty asa’e iareo mba hahatratrara iareo ze tanjo iareo zay. Le ino ty asa natao iareo mba hahazoa iareo vola? Namafa birò. Nianatse nionogne tamy ze vola kede niazo iareo ka iareo. Nanegnegne vao iareo naho fa nanao izay? Hoe ty Christian: “Mahatrea hafaleagne amy ty fanompoagne zahay sady mahafale anay ty mahatrea o mpianatse Baibolio naho ty fitiliha’ay mianatse ty miomba i Jehovah.”
Vatosoa Ara-pagnahy
w07 15/12 10 § 1-2
Ia ty Mpanoro Hevetse Azo?
Nanjare mpanjaka ty fanjakà i Joda atimo ty Ozia tamy ireke 16 taogne. Nanjaka 50 taogne mahery reke nanomboke tamy 829 hatrake tamy 778 T.K. Mbe tanora reke le fa ‘nanao ty maregne tagnatreha i Jehovah teo.’ Ino ty nagnampe aze hanao izay? Izao i fitantaragney: ‘Nipay an’Andrianagnahare ty Ozia tamy ty andro i Zakaria, [i nampianatse aze ty fatahoragne an’Andrianagnaharey, Kat.]; tamy ty andro nipaia’e i Jehovah le nitahy aze reke.’—2 Tantara 26:1, 4, 5.
Kedekede avao ty raha fantatse miomba i Zakaria, mpanoro hevetse i Ozia mpanjaka, ankoatse o rehafe ty Baiboly iohoe. Tena nagnampe i Ozia hanao ty maregne reke, satria “nampianatse aze ty fatahoragne an’Andrianagnahare.” Mirehake ty boke raike magnazava o Baibolio, fa “tena nahay ty miomba o fivavahagneo naho o soratse masigneo” ty Zakaria, sady “nahay nizara ty raha hai’e.” Hoe ka ty manam-pahaiagne raike miomba ty Baiboly: ‘Nahay soa o faminaniagneo reke, nahira-tsaigne, tea fivavahagne sady nanao ty maregne. Nagnampe i Ozia hanao ty soa ka reke.’
29 MEY–4 JONA
HARENA AMY TY SAONTSIN’ANDRIANAGNAHARE | 2 TANTARA 28-29
“Ho Vita’o ty Hanompo i Jehovah Ndra tie Tsy Ohatse Soa ty Rae Aman-drene’o”
w16.02 14 § 8
Tsikombeo ze Nifandrambe Maifitse Tamy i Jehovah
8 Tsy manahake i Rota ty Hezekia, satria firenena natokagne hoahy i Jehovah ty nisy aze. Faie nivalike tamy i Jehovah ty ila’e amo o Israelitao, agnisa izay ty Ahaza baba’e, i mpanjaka raty fagnahỳ. Nitarike ty fanjakà i Joda hanompo sampy ty Ahaza, sady nanivetive i tempoly i Jehovah ta Jerosalema taoy reke. Nampangorìgne ty raha niaigna i Hezekia tamy ireke mbe niajaja. Noroagne velogne ty rahalahi’e, satria natao i baba’e sorogne hoahy i andrianagnahare disoy.—2 Mpanj. 16:2-4, 10-17; 2 Tan. 28:1-3.
w16.02 15 § 9-11
Tsikombeo ze Nifandrambe Maifitse Tamy i Jehovah
9 Tsy niboseke taman’Andrianagnahare ndra nagnomey tsiny aze ty Hezekia, ndra tie ho nimora tama’e aza ty nanao izay. Tsy le mijale loatse nanahake ty nahazo i Hezekia ty ndaty amy izao faie ndra ‘boseke aman’Andrianagnahare’ ndra amy ty fandamina’e iareo. Mieretseretse iareo tie rare’e ty ahy iareo naho boseke. (Ohab. 19:3) Misy ka ty mieretseretse tie tsy maintsy ho raty toetse reke satria hoe izay ty rae aman-drene’e ndra ty keleia’e. (Ezek. 18:2, 3) Maregne vao ze heve iareo zay?
10 Diso zay naho henteagne ty tantara i Hezekia. Tsy misy anto’e toko’e hahaboseke antikagne amy i Jehovah, satria tsy boake ama’e o raha raty mahazo ty ndaty amy ty tontolo raty toy eto. (Joba 34:10) Maregne fa va’e hisy voka’e soa ndra raty amy ty ajaja ty raha atao ty rae aman-drene’e. (Ohab. 22:6; Kol. 3:21) Faie tsy midika zay tie arakarake ty raha niaignantikagne an-tragno ao ty ho fiaignantikagne naho fa afara agne. Nimea i Jehovah fagnomezagne sarobily tikagne iaby. Natao’e afake mifily tikagne, ndra hanao ty soa ndra hanao ty raty. (Deot. 30:19) Ino areke ty nifilie i Hezekia?
11 Agnisa ty mpanjaka fara izay ty raty fagnahy ta Joda tao ty baba i Hezekia. Fa ireke ka agnisa ty mpanjaka tena nisoa fagnahy. (Vakio ty 2 Mpanjaka 18:5, 6.) Maregne fa ohatse raty ho aze ty baba’e. Faie nanagne fitsikombe soa azo’e nitahafegne reke. Mpaminany tamy ty andro’e ty Isaia naho i Mika vaho i Hosea. Azo antoke fa nitsanogne soa o lahilahy tsy nivalike rehoe ty Hezekia mpanjaka. Nandrambe am-po ty toroheve i Jehovah naho ty fagnanara’e reke. Nahitsi’e areke ze raty nanoe i baba’e. Niliove’e i tempolỳ, nanao sorogne reke mba hahazoa o ndatio famotsoran-keloke, le namoteke ze sampy tamy i tanàgney tao. (2 Tan. 29:1-11, 18-24; 31:1) Naho fa nisy olagne lahibey, le trea fa bey herim-po naho nanagne finoagne reke, ohatse zao naho fa nanafike i Jerosalema ty Sankeriba mpanjaka i Asyria. Natoky reke fa hamonje aze ty Andrianagnahare, le nampahereze’e o vahoa’eo. (2 Tan. 32:7, 8) Niambane naho nibebake reke naho fa tafara tatoy, satria nirehareha le nila nahitsy. (2 Tan. 32:24-26) Tena tsy nengà i Hezekia hanimba ty fiaigna’e naho ty hoavi’e ty raha raty niaigna’e! Niporofoe’e fa ragne i Jehovah reke, le ohatse soa hoantikagne.
Vatosoa Ara-pagnahy
w12 15/2 24-25
Nampandroso ty Fivavahagne Maregne ty Natana
Mpanompo i Jehovah tsy nivalike ty Natana, le nanohagne ty fikasa i Davida. Samba’e vaho hisy tragno hatao foibey ty fivavahagne maregne ty ambone tane etoy. Ndra tie teo zay, le ty heve’e manokagne ty nirehafe’e tamy i Davida, fa tsy ty heve i Jehovah. Niseho tama’e areke ty Jehovah tamy ty hariva igne, le nampirehafe’e tamy i Davida reke tie, tsy i Davida ty hagnoregne i tempolỳ, fa ty ana’e. Mbe nampirehafe i Jehovah avao ka reke tie, hatao’e ‘mafe oregne agnate ty fotoagne tsy voafetra ty sezan-droandria i Davida.’—2 Sam. 7:4-16.
Nihevetse ty Natana tie toko’e hagnoregne tempoly ty Davida. Faie naho fa nitrea’e tie tsy nifagnarake tamy ty zoton’arofo i Jehovah zay, le tsy nigneogneogne reke fa niambane sady nagnorike ty tari-dala i Jehovah. Ohatse soa hoantikagne vata’e ty Natana, naho fa ahitsy i Jehovah ka tikagne! Mbe nahazo ty fankasitraha i Jehovah avao reke naho fa tafara tatoy, kanao mbe nampiasa’e ho mpaminany. Hoe nirahe i Jehovah hiarake amy i Gada ka reke, mba hanoro i Davida ty fomba handaminagne o mpititike raha magneno 4000, hanompo amy i tempoly aoy.—1 Tan. 23:1-5; 2 Tan. 29:25.
5-11 JONA
HARENA AMY TY SAONTSIN’ANDRIANAGNAHARE | 2 TANTARA 30-31
“Mahasoa Antika ty Fiarahagne Mivory”
it “Hezekia”: “Nafana fo tamin’ny fivavahana marina” § 1
Hezekia
Nafana fo tamy ty fivavahagne maregne. Natoro i Hezekia tie nafana fo tamy ty fanompoagne i Jehovah reke naho fa nanjare mpanjaka tamy ireke ni-25 taogne. Namoha indraike i tempolỳ naho nagnamboatse ze simba ty raha natao’e voaloha’e. Nitokave’e iaby ze mpisorogne naho ze Levita, le hoe reke: “Irie ty foko ... ty hanao fifagnekeagne amy i Jehovah Andrianagnahare o Israelio.” Fifagnekeagne tsy hivalike amy i Jehovah zay, le hoe naheregne nitokanegne indraike ta Joda tagne i fifagnekea ty Lalànay (mbe nanan-kery faie tsy nidareagne). Nikezake mafe ty Hezekia nandamigne ty fanompoa o Levitao sady nagneregne tamy ty voaloha’e indraike ty fititihagne i mozikey naho ty fanoagne hira fideragne. Volagne Nisana, fotoagne toko’e hankalazagne Pasake tamy izay, faie mbe naloto i tempolỳ naho i mpisorogney vaho i Levita rey. Nalio i tempolỳ tamy 16 Nisana, le naheregne tamy ty voaloha’e i fitaovagne tao rey. Nalamigne ty hisia ty fandrakofam-pahotagne manokagne hoahy o Israelio iaby. Ty roandriagne hey ty ninday sorogne, ty dika izay ninday fagnatetse noho ty ota hoahy i fanjakagney naho hoahy i toeragne masigney vaho hoahy i vahoakey. Le i vahoakey ka ty ninday fagnatetse oroagne agn’arivo’e naho fa niavy eo.—2Ta 29:1-36.
it “Hezekia”: “Nafana fo tamin’ny fivavahana marina” § 2
Hezekia
Naloto i vahoakey le tsy afake nankalaza i Pasakey tamy ty date nahazatse. Faie mirehake i lalànay tie afake mankalaza i Pasakey ze tsy afake nankalaza aze tamy i date mahazatsey vola’e raike afara atoy. O lalàna iohoe ro norihe i Hezekia, le nanao koi-dava reke, tsy ta Joda tao avao fa ta Israely tagne ka. Mpilay ninday taratasy ty nirahegne nagneragne i taney hatrake a Beri-sheba naho a Dana agne. Maro ty nitsikike i mpilay rey. Faie nisy ndaty niambane tamy ty foko i Asera, i Manase, naho i Zebolona, le niavy nagnatreke i fankalazagney. Nisy niavy ka ty boake amy ty foko i Efraima naho Isakara. Maro ka ty tsy Israely mpivavake amy i Jehovah niavy nagnatreke teo. Tsy mora hoahy ze nipetrake tamy ty fanjakagne avaratse agne ty nanohagne ty fivavahagne maregne hoe izay. Nisy nanohetse naho nitsikike manahake o mpinday hafatseo iareo. Nihamafe ty fiaignagne tamy ty foko folo avaratse agne le nanjaka ka ty fivavahan-diso, sady fa hanafike o Asyrianao.—2Ta 30:1-20; No 9:10-13.
it “Hezekia”: “Nafana fo tamin’ny fivavahana marina” § 3-4
Hezekia
Naho fa vita i Pasakey, le nankalazaegne tagnate ty fito andro ka i Fete ty Mofo tsy Misy Lalivay. Fale iaby i mpagnatrekey le nanapa-kevetse i fiangonagney fa mbe hampeagne fito andro indraike i fankalazagney. Fotoagne nagnoho-doza tamy izay faie nimaro ka ty fitahiagne boake amy i Jehovah le “nisy hafaleam-bey ty ta Jerosalema agne, satria mbe tsy nisy raha hoe izay indraike ty tagne, boake tamy ty andro i Solomona ana i Davida mpanjaka Israely.”—2Ta 30:21-27.
Tsy tihoe nampientagnentagne avao i havoriambey igne fa tena nagnaregne naho namelogne indraike ty fivavahagne maregne. Satria taloha ty nandehana i mpagnatreke rey noly, le nipotehe iareo i tsangambato masigney sady niravagne i toeragne abo naho i alitaray, le nitapahegne ze tsato-katae masigne nagneragne i Joda naho i Benjamina hatrake a Efraima vaho a Manase agne. (2Ta 31:1) Nagnomey modely ty Hezekia le nidemodemohe’e i meregne saba natao i Mosesỳ. Natao o ndaty sampy moa io le nanolora iareo setroke ho sorogne. (2Mp 18:4) Naho fa vita i fankalazagne lahibeỳ, le natao i Hezekia ze hahavy i ndaty rey hagnorike ty fivavahagne maregne. Nalamigne areke ty fizaràgne nisy ty mpisorogne naho ty fagnampeagne ze nanompo tamy i tempolỳ tao. Nirisihe’e hankatò i Lalànay i vahoakey, le hagnomey ampahafolon-karena naho voaloham-bokatse hoahy o Levitao naho o mpisorogneo. Nankatò tamy ty fo’e iaby o vahoakeo.—2Ta 31:2-12.
Vatosoa Ara-pagnahy
“Naho Fanta’areo Zay le ho Sambatse Nareo Naho Manao Izay”
14 Naho miambane ka tika, le toko’e hitsanogne soa naho fa misy ndaty mirehake amantikagne. Rehafe ty Jakoba 1:19 tie toko’e “hitsanogne soa” tika. I Jehovah ty tena mahay mijanjigne. (Gen. 18:32; Jos. 10:14) Eretsereto moa ty rehake nifanoa i Jehovah naho i Mosesy. (Vakio ty Eksodosy 32:11-14.) Nenga’e hirehake ze am-po’e ao ty Mosesy ndra tie tsy nipay ty heve i Mosesy aza reke. Maregne fa nisy fotoagne ty Mosesy tsy nieretseretse soa. Faie naharetse nijanjigne aze avao ty Jehovah sady nagnorike ty raha nirehafe’e. Sarotse amantikagne ty manao hoe izay. Faie i Jehovah maharetse mijanjigne soa ze ndaty mino naho mivavake ama’e.
15 Miambane ty Jehovah le mijanjigne soa antikagne. Hoe izay ty natao’e tamy i Abrahama, i Rahely, i Mosesy, i Josoa, i Manoa, i Elia, vaho i Hezekia. Mila mieretseretse areke tika tie: ‘I Jehovah aza manao hoe izay, le tsy toko’e hanao izay ka vao raho? Kera afake mikezake ka raho mba hagnaja o mpiara-manompò naho hitsanogne soa iareo? Nagnino naho magnorike ty soso-kevetse boake amy iareo raho, naho soa i soso-kevetsey? Ia ty managne olagne amy ty keleiako ndra amo o fiangonagneo eo, le toko’e hotsanogneko? Le akore ty hanoako izay?’—Gen. 30:6; Mpits. 13:9; 1 Mpanj. 17:22; 2 Tan. 30:20.
12-18 JONA
HARENA AMY TY SAONTSIN’ANDRIANAGNAHARE | 2 TANTARA 32-33
“Ampaherezo o Mpiara-manompo Ama’ò Naho fa Miatreke Raha Sarotse”
it “Asyria”: “Fitantaran’ny Baiboly sy tantaran’ilay firenena” § 11
Asyria
Sankeriba. Nitafihe i Sankeriba, ana i Sargona II, tamy ty taogne faha-14 nanjaka i Hezekia (732 T.K.) ty fanjaka i Joda. (2Mp 18:13; Is 36:1) Satria nigoreve tamy Asyria ty Hezekia (tambane fifeheza o Asyrianao ty Joda tamy izay noho ty raha natao i Ahaza baba’e). (2Mp 18:7) Nandalo i Joda areke ty Sankeriba le tanàgne 46 ty nirese’e. (Ampit. Is 36:1, 2.) Naho fa tan-tobe’e ta lakisy tao reke, le nitake ty hagnomea i Hezekia aze talenta volamena 30000 dolara eo ho eo) naho talenta volafotsy 300000 dolara eo ho eo). (2Mp 18:14-16; 2Ta 32:1; ampit. Is 8:5-8.) Ndra tie fa naloa aza o vola iohoe, le mbe nirahe’e ho a Jerosalema agne avao i mpinday reha’ey mba handily ty ndaty tao hanese vatagne. (2Mp 18:17–19:34; 2Ta 32:2-20) Faie vinono i Jehovah tagnate ty halegne raike i maramila’e 185000, le niheregne ta Ninive agne i mpanjaka nibohabohay. (2Mp 19:35, 36) Vinono ty ana-dahi’e roe reke naho fa tafara tatoy, le i Esara-hadona ana-dahi’e hafa ty nandimbe aze. (2Mp 19:37; 2Ta 32:21, 22; Is 37:36-38) Tantaraegne amy ty raha sinora i Sankeriba naho i Esara-hadona ze raha rey izay iaby, ankoatse ty nandringanagne i maramila asyriana rey.—SARY, Boky 1, p. 957.
Mpiambegne Fito Naho Roandriagne Valo amy Izao
12 Vognogne ty hagnampe antikagne avao ty Jehovah naho fa misy olagne tsy voavahantikagne. Faie tea’e hanao ze azontikagne atao avao tikagne mba hamahagne aze. Izay ty natao i Hezekia. Nipay hevetse tamy ty “roandriagne” naho ty “lahilahy maheri’e” reke, le nanapa-kevetse iareo fa “tampenagne o loharano ivela i tanàgney io. ... Nisikigne herim-po ka ty Hezekia le naore’e iaby ze manda nirava, le nasia’e fitalakesan-davitse ty tambone’ey. Nasia’e manda hafa ka ty ivela’ey. ... Namboatse lefogne fohe maro naho fikalagnam-bala ka reke.” (2 Tan. 32:3-5) Nampiasa ndaty bey herim-po ty Jehovah mba hiambegne naho hiaro o vahoa’eo. Agnisa izay ty Hezekia naho ty roandria’e vaho i mpaminany tsy mivalike rey.
Mpiambegne Fito Naho Roandriagne Valo amy Izao
13 Nisy raha hafa ka natao i Hezekia, sady raha lahibey mandikoatse ty fanampenagne i loharanoy naho ty fagnamafesagne i manday zay. Mpiarake soa reke, le navori’e o vahoakeo sady nampahereze’e. Hoe reke: “Ko matahotse ndra mihondrahondra amy ty mpanjaka i Asyria ... satria maro ty manohagne antika naho oharegne amy ty manohagne aze. Sandry nofotse ty manohagne aze, fa i Jehovah Andrianagnaharentikagne ty manohagne antika naho hialy ho antika.” Azo antoke fa nagnatanjake ty finoa o vahoakeo ty faniahiagne tie hialy hoahy iareo ty Jehovah. Rehafe ty Baiboly fa “nampahery o vahoakeo ty reha i Hezekia mpanjaka i Joda.” Mareho fa “ty reha i Hezekia” ro nampahery iareo. Mpiarake soa vata’e ty Hezekia naho o roandria’eo, o lahilahy maheri’eo vaho i Mika naho Isaia mpaminany, arake ty faminaniagne nisaontsie i Jehovah.—2 Tan. 32:7, 8; vakio ty Mika 5:5, 6.
Vatosoa Ara-pagnahy
Ino ty atao ty hoe tena mibebake?
11 Nivalea i Jehovah ty vavake nanoe i Manase. Nivazoho’e tamy irey fa tena niova ty Manase. Izay ty nahavy i Jehovah namindra fo tama’e, le nagneregne ama’e indraike i fanjakà’ey. Ino ty natao i Manase tafara izay? Nanao ze azo’e natao reke mba hampisehoagne fa tena nibebake. Nagnova ty fomba fiaigna’e reke fa tsy nanahake i Ahaba. Nifoagna’e o fanompoan-tsampio, le nahere’e ty fivavahagne maregne. (Vakio ty 2 Tantara 33:15, 16.) Nila nanagne herim-po naho finoagne reke mba hahavitagne izay. Ty anto’e, fa nisy voka’e tamy ty keleia’e naho ty ndaty ambone tamy i fanjakà’ey teo vaho tamo o vahoa’eo tagnate ty taogne maro ty raha raty natao’e. Faie nagnonetse i raha raty natao’e rey reke tagnate ty taogne farampara’e niaigna’e. Va’e ze modely soa nenga’e zay ty nahavy i Josia zafe’e hanjare mpanjaka hanao ty soa.—2 Mpanj. 22:1, 2.
12 Ino ty lesogne ianarantika boake amy i Manase? Niambane reke sady nanao raha. Nivavake reke, le nangatake famelan-keloke. Nagnova ty findesam-bata’e ka reke. Nikezake mafe nagnonetse ty raha raty natao’e reke, sady nanao ze azo’e natao mba hanompoagne i Jehovah naho hagnampeagne ty ndaty hafa mba hanao izay ka. Tena modely hoahy ty ndaty nanao fahotagne lahibey ty Manase, ndra tie fara izay tena raty aza ty raha natao i ndatỳ. Hitantika amy ty tantara i Manase fa “soa toetse naho vognogne hamela heloke” ty Jehovah. (Sal. 86:5) Vognogne hamela heloke ze ndaty tena mibebake reke.
19-25 JONA
HARENA AMY TY SAONTSIN’ANDRIANAGNAHARE | 2 TANTARA 34-36
“Tena Mandrambe Soa Boake amy ty Saontsin’Andrianagnahare vao Rehe?”
it “Holda” § 2
Holda
Nagnirake ndaty tamy i Holda agne ty Josia mba hagnontane i Jehovah, naho fa nirei’e ty raha rehafe i “boke misy lalàna” nitrea i Hilkia mpisorom-bey, tamy ty fotoagne nagnamboaragne ze simba tamy i tempolỳ taoy. Nirehafe i Holda tamy irake rey ty saontsy i Jehovah tie hanjò i firenena nivalim-pinoagney ze loza nirehafe i “bokey”, noho iareo tsy nankatò. Nirehake ka reke fa noho i Josia niambane tagnatreha i Jehovah teo, le tsy hahatrea o loza rehoe fa havory ho aman-draza’e agne reke, sady amy ty fotoagne mampilamigne i taney ty hifateza’e.—2Mp 22:8-20; 2Ta 34:14-28.
w09 15/6 10 § 20
Lonike Rehe Hafana Fo Hoahy i Anjomba i Jehovah-y!
20 Tagnate ty fagnamboaragne i anjomba i Jehovah-y tamy ty andro i Josia, le nitrea i Hilkia mpisorom-bey tao “i boke misy ty lalà i Jehovah nimeagne tamy ty alala i Mosesỳ.” Nimeagne i Safana mpitan-tsoratse zay, le nivakie’e tamy i Josia. (Vakio ty 2 Tantara 34:14-18.) Ino ty voka’e? Nalahelo mafe i mpanjakay sady le avy le nandriatse i akanjo’ey, vaho nagnirake lahilahy tsiampe hagnontane i Jehovah. Namale tamy ty alala i Holda mpaminanivave ty Andrianagnahare, le nisaontsy fa nahavignetse aze ty fanompoan-tsampy ta Joda tao. Faie vazoho i Jehovah ty kezake nanoe i Josia mba hagnafahagne ze raha rey zay, le nankasitrake aze reke, ndra tie fa nirehafegne tie hisy loza hanjò i firenenay. (2 Tan. 34:19-28) Ino ty fianaragne rambesentikagne boake amy izay? Azo antoke fa mitovy fagniriagne amy i Josia tikagne. Irientikagne zao ty le avy le hankatò ty tari-dala i Jehovah, le hieretseretse ty ho voka’e naho mivalim-pinoagne ndra naho fa mivalike ama’e. Matoky ka tikagne fa manahake ty raha niseho tamy i Josia, le vazoho i Jehovah naho ankasitraha’e ty hafanam-pontikagne amy ty fivavahagne maregne.
Vatosoa Ara-pagnahy
w17.03 27 § 15-17
Handrambe lesogne boake amy ty raha niseho taloha vao rehe?
15 Ino ty ianarantikagne boake amy i Josia? Mpanjaka soa reke faie nanao fahadisoagne, le nimate voka izay. (Vakio ty 2 Tantara 35:20-22.) “Niakatse mba hifagnatreke” tamy i Neko mpanjaka i Ejipta reke, ndra tie fa nirehake tama’e aza o mpanjaka iohoe fa tsy hialy ama’e. Rehafe ty Baiboly fa “i Andrianagnahare ty nampirehake izay” i Neko. Faie ino ty nahavy i Josia mbe nisisike hialy avao? Tsy rehafe ty Baiboly zay.
16 Akore areke ty hahafantara i Josia tie boake amy i Jehovah ty raha nirehafe i Neko? Toko’e ho nagnontane i Jeremia mpaminany reke. (2 Tan. 35:23, 25) Toko’e ho nandineke soa ka reke. Toe handeha a Karkemisy agne ty Neko, mba hialy amy ty “fahavalo hafa” fa tsy amy i Jerosalema. Tsy mba nieretseretse ty hagnafa-baraka i Jehovah naho ty vahoa’e ty Neko. Nanaotao fahatane areke ty Josia nialy tama’e. Ino ty ianarantikagne boake amy izay? Naho fa misy olagne, le ilaegne ty mandineke soa hey tie ino ty tea i Jehovah hataontikagne.
17 Naho fa managne olagne tika, le mila mandineke hey tie, ino ty toro lala ty Baiboly va’e hagnampe antikagne. Mila mampihatse izay tikagne naho fa avy eo sady mikezake hahay hanahatsahatse. Va’e hanao fikarohagne amo o bokentikagneo tika mba hahaiagne ty raha toko’e hatao. Azontikagne atao ka kindraike ty mirehake amo o androanavi-pagnahio. Va’e hahatrea toro lalagne hafa mila saintsaignentika iareo. Eretsereto ty rahavave raike manambaly tsy Vavolombelogne toy. Fanta’e tie mila magnambara i talily soay reke. (Asa. 4:20) Nisy fotoagne reke niomagne handeha hanompo, faie rinara i vali’e fa tsy tea’e handeha. Te hitsangatsangagne miarake ama’e reke satria fa ela iareo ro tsy nanao izay. Ino ty hatao i rahavavey? Hipay andinin-teny afake magnampe aze handrambe fanapahan-kevetse soa reke. Taka’e soa tie toko’e hankatò an’Andrianagnahare tika le mila mitory. (Mat. 28:19, 20; Asa. 5:29) Faie soa ka ty hitadidia’e tie mila magneke ty vali’e ty ampela, le ilaegne ty mahay manahatsahatse. (Efes. 5:22-24; Fil. 4:5) Tena tsy enga i vali’e handeha hanompo vao reke? Sa amo o fotoagne iohoe avao ro mba te hiarake ama’e ty vali’e? Maregne fa mikezake manao ty zoton’arofo i Jehovah tikagne. Faie mila mahay manahatsahatse tika sady tsy toko’e hanao raha hahavy antikagne henjehe ty eretserentika.
26 JONA–2JOLAY
HARENA AMY TY SAONTSIN’ANDRIANAGNAHARE | EZRA 1-3
“Engao ty Jehovah Hampiasa Azo”
Trea’o vao ty Raha Nitrea i Zakaria?
TENA nifale o Jiosio. ‘Nirisihe i Jehovah Andrianagnahare tamy ty alala i fagnahy masi’ey ty Kirosy Mpanjaka i Persa’ mba hagnafake o Israely niondevo ta Babilona tagne tagnate ty taogne marò. Nirehake i mpanjakay tie afake miheregne an-tanendraza’e agne o Jiosio mba hagnoregne indraike i Anjomba i Jehovah-y, i Andrianagnahare o Israelioy. (Ezra 1:1, 3) Tena talily soa zay! Ty anto’e, nidika io tie hagneregne ty fivavahagne maregne amy i tane nimey i Jehovah o vahoa’eoy agne o Jiosio.
Sareten-tsovala Naho Satroboninahitse Miaro Azo
2 Fanta i Zakaria fa nanam-pinoagne o Israelita niheregne a Jerosalema agneo. ‘Nirisihen’Andrianagnahare’ iareo le nagnenga ty tragno’e naho ty asa’e ta Babilona agne. (Ezra 1:2, 3, 5) Ndra tie fa nahazatse iareo aza ty fiaignagne tagne, le hamake iareo niala boake ao. Maro amy iareo ty vaho samba’e ty handeha a Jerosalema agne. Nandeha tomboke 1600 kilometatse teo ho eo iareo vaho avy agne. I lalagney amy izao feno vatovato sady miaka-midigne. Tena te hagnoregne i tempoly i Jehovah-y iareo kanao nanao izay.
Vatosoa Ara-pagnahy
w06 15/1 19 § 1
Hevetse Miambake amy ty Boke i Ezra
1:3-6. Manahake o Israelita ila’e nijanogne ta Babilona agneo, le maro ty Vavolombelo i Jehovah tsy afake manompo marain-tsy hariva, ndra manompo amy ty toeragne ilagne mpitory maro. Faie magnampe naho mampahery ze afake manao izay iareo, le manao fagnomezagne an-tsitrapo mba hanohagnagne ty asa fitoriagne miomba i Fanjakagney naho ty asa fanoagne mpianatse.