Loharanon-kevetse amy ty Fanompoagne Naho ty Fiaignantika Kristiana
© 2023 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
4-10 SEPTAMBRA
HARENA AMY TY SAONTSIN’ANDRIANAGNAHARE | ESTERA 1-2
“Mikezaha Hiambane Manahake i Estera”
w17.01 25 § 11
Ho Vita’o ty Hiambane Ndra tie Tsy Mora aza Zay
11 Sarotse ty miambane naho fa derae o ndatio tikagne ndra tsiririe’e. Faie dineho ty raha natao i Estera naho fa niova ty fiaigna’e. Ampela soa reke sady nikarakaragne soa ty tarehe’e tagnate ty tao’e raike. Niarake tamy ty somondrara boake amy ty faritse sambe hafa nagneragne ty Fanjakagne Persiana reke isan’andro. Nifaninagne mba ho tea i mpanjakay o ajampela rehoe, faie tsy izay ty tena nilahibey tamy i Estera sady nagnaja o ndatio reke. Tsy nagnambone tegna reke ndra tie ireke aza ty finily ho valy i mpanjakay.—Estera 2:9, 12, 15, 17.
ia 130 § 15
Nahavany Niaro ty Vahoan’Andrianagnahare Reke
15 Hiseho agnatreha i mpanjakay eo ty Estera hinane zao. Afake nangatake ze raha nipaliave’e reke, agnisa izay ze raha haha ampela soa aze. Faie niambane reke, le tsy nangatake raha ankoatse ty nirehafe i Hegay tama’e. (Estera 2:15) Nitaka’e tie tsy hahatevagne ty fo i mpanjakay naho ty hasoa tarehe’e avao, fa tena ilaegne ka ty miambane. Nanao izay vata’e vao reke?
w17.01 25 § 12
Ho Vita’o ty Hiambane Ndra tie Tsy Mora aza Zay
12 Naho tena miambane tika, le hagnisy akanjo mete amy ty Kristiana naho ho soa findesam-batagne avao. Tsy hagnafa-baraka ty vatantikagne tika naho manao izay sady hagnaja ty hafa. Tsy hisarike loatse ty say o ndatio amantikagne ka tika ndra hirehareha fa hanagne “toetse tsy endrakendrake naho tsy magnore.” (Vakio ty 1 Petera 3:3, 4; Jer. 9:23, 24) Haintika fa izay ty tena tea o ndatio. Naho mihevetse ty tegnantikagne ho ambone noho ty hafa tika, le hotrea amy ty raha ataontikagne naho ty fomba firehantikagne zay. Va’e hirehake ohatse tikagne tie managne tombotsoa manokagne ndra mahafantatse raha tsy fanta ty hafa, ndra ka mpinamagne amy ty rahalahy raike managne andraikitse. Va’e hataontikagne ka ty hahavy o ndatio hieretseretse tie itika ro tena nahatrea hevetse ndra nahavita raha soa, ie amy izao tsy itikagne raike avao ty nanao aze fa ndaty maro ty niarake nanao aze. Tsy nanao izay ty Jesosy. Niambane reke, le nampiasa andinin-teny boake amy ty Soratse Masigne Hebreo ao. Tea’e hatoro fa boake amy i Jehovah ty raha nirehafe’e fa tsy tihoe ireke ro mahay.—Jaona 8:28.
Vatosoa Ara-pagnahy
Fanta’o Vao?
Nisy mpikaroke nahatrea vato misy ty agnaragne tihoe Marduka (Mordekay) ta Persa agne. Nitagne andraikitse ambone reke. Va’e ie ty nitantagne ty volam-panjakagne ta Sosana agne. Nirehake ty Arthur Ungnad mpahay tantara raike boake amy ty faritse atignanagne agne, fa “io avao ty raha nahatreavagne ty agnara i Mordekay ankoatse ty amy Baiboly ao.”
Tafara i tatetse natao i Ungnad-y, le nandika ty soratse Persiana tamy ty vato agnarivo’e o manam-pahaiagneo. Le agnisa i vato rey ty vato nitrea iareo tamy ty sisam-bato tamy ty rova i Persepolisy. Tamy ty fotoagne nanjakà i Artaksersesy I ty nisia o vato rehoe. Firehake Elamita ty nisoratse tamo o vato rehoe sady nahatreavagne agnara o ndaty maro voarehake amy ty boke i Estera ao.
Maro tamo o vato ta Persepolisy tagneo ro nahatreavagne ty agnara i Marduka, i aze nanompo tamy ty lapa i Sosana taoy tamy ty fitondra i Artaksersesy I. Misy vato raike mirehake tie mpandika rehake ty Marduka. Mifagnarake amy ty raha rehafe ty Baiboly miomba i Mordekay ty raha nihita tamo o vato iohoe. Nanompo tamy ty lapa i Ahasoerosy Mpanjaka (Artaksersesy I) tao reke sady nahay firehake roe. (Estera 2:19, 21; 3:3) Lava nipetrake tam-bavahady i lapa i mpanjaka ta Sosana taoy avao reke.
Maro ty raha mampitovy i agnaragne tihoe Marduka nitrea tamy i vatoy naho i Mordekay trea amy Baiboly aoy. Sambe nivelogne tamy ty fotoagne raike iareo, le nitovy ka ty toeragne nitoboha iareo naho ty asa iareo. O fitoviagne rehoe ty va’e nahavy o mpikaroke ty raha ambane tane agneo, hagnatsoake hevetse tie i Mordekay amy i boke i Estera aoy avao i Marduka nitrea tamy i vato reỳ.
11-17 SEPTAMBRA
HARENA AMY TY SAONTSIN’ANDRIANAGNAHARE | ESTERA 3-5
“Ampeo ty Hafa mba Hanao ze Fara’e Soa Vita’e”
it “Mordekay”: “Tsy nety niankohoka teo anatrehan’i Hamana” § 1
Mordekay
Tsy nimete hiankohoke tagnatreha i Hamana teo. Tinendre i Ahasoerosy ho Praiminisitse ty Hamana Hagagita tafara izay. Namoake lily reke, fa toko’e hiankohoke agnatreha i Hamana eo ze ndaty tam-bavahady i mpanjakay teo, faie tsy nimete ty Mordekay, le nihazavae’e tie noho ireke Jiosy ty anto’e. (Es 3:1-4) Midika zay fa te hifandrambe soa amy i Jehovah Andrianagnahare avao reke, satria fa vahoake voatokagne ho an’Agnahare o Jiosio. Naho ty maregne le niankohoke tagnatreha o mpanjakao o Israelitao tie taloha ho fagnekeagne ty toeragne ambone tana iareo. (2Sa 14:4; 18:28; 1Mp 1:16) Faie nifanta i Mordekay fa tsy midika ho fagnekeagne ty toera i Hamana avao ty fiankohofagne tagnatreha’e teo. Azo inoagne fa Amalekita ty Hamana, le fa nisaontsy ty Jehovah tie hialy amo Amalekitao hatrake amy ty taranake afara agne Reke. (Ek 17:16; henteo HAMANA.) Noho i Mordekay tsy te hivalike taman’Andrianagnahare areke ty nahavy aze tsy nimete hiankohoke fa tsy tie ireke te hanohetse ty reha i mpanjakay.
it “Mordekay”: “Nanafaka an’ireo Jiosy” § 1
Mordekay
Nagnafake o Jiosio. Naho fa naharey ty miomba i lilỳ ty Mordekay, le nirehafe’e tamy i Estera tie ty hagnafake o Jiosio ty nahavy aze ho valy i mpanjakay. Natoro’e tie nanagne andraikitse navesatse ty Estera, le nasae’e hihalale famindram-po naho fagnampeagne tamy i mpanjakay. Nagneke ty Estera ndra tie va’e ho nagnoho-doza ty fiai’e aza zay.—Es 4:7–5:2.
ia 133 § 22-23
Nahavany Niaro ty Vahoan’Andrianagnahare Reke
22 Izay ty fitsapagne tena nimafe tamy i Estera. Nivali-doha reke naho fa naharey i hafatsey, le nitsore’e tamy i Mordekay tie natahotse reke. Nitiahive’e aze i lily tihoey tie hovonoegne ze mandeha mbamy i mpanjakay mbeo faie tsy nitokave’e naho ohatse tsy tondroe’e amy i doda’e volamenay. Faie le afake nitamà izay vao ty Estera? I Vasty aza tsy namindrà i mpanjakay fo naho fa tsy nankatò aze! Fa ho 30 andro ka zay i mpanjakay ro tsy nitoka i Estera! Natahotse areke ty Estera kera fa niova hevetse ty Ahasoerosy, le tsy tea aze sasa.—Estera 4:9-11.
23 Te hagnatanjake ty finoa i Estera ty Mordekay, le nihentetse reke naho fa namale aze. Nirehake reke tie hisy fomba hafa avao hamonjea i Jehovah o Jiosio ndra tie tsy hagnampe iareo aza ty Estera. Faie nampitao ty Mordekay tie tsy afake mitamà ho voavonje ty Estera naho fa hoavy ty fotoagne hamonovonoagne o Jiosio, satria tsy maintsy ho fantatse avao tie Jiosy ka reke. (Jos. 23:14) Hoe ty Mordekay: “Ia moa ty mahafantatse kera amy ty raha hoe izao avao ty nahavy azo ho valy i mpanjakay?” (Estera 4:12-14) Tena fagneva ty ho tsikombegne ty Mordekay satria natoky tanterake i Jehovah Andrianagnahare reke. Manahake aze ka vao tika?—Ohab. 3:5, 6.
Vatosoa Ara-pagnahy
Nitake ty Zo’e o Vahoa i Jehovah-o
14 Treantikagne teo fa mbe misy vavolombelogne tsy enga ty manam-pahefagne ila’e hanao ty zoton’arofo i Jehovah. Mitake ty zo’e manahake i Estera naho i Mordekay ka areke iareo. (Estera 4:13-16) Ino ka ty azo’o atao mba hagnampeagne iareo? Mivavaha hoahy iareo. (Vakio ty Jakoba 5:16.) Tena mamale ty vavake hoe izay ty Jehovah kanao tikagne nandrese mateteke tamo o fitsaragneo ey.—Heb. 13:18, 19.
18-24 SEPTAMBRA
HARENA AMY TY SAONTSIN’ANDRIANAGNAHARE | ESTERA 6-8
“Ohatse Soa Amy Ty Fahaiagne Mifampirehake Amy ty Hafa”
ia 140 § 15-16
Nisaigne Soa Naho Bey Herim-po Vaho Tsy Tea Tegna Reke
15 Naho tsy nanam-paharetagne ty Estera le tsy ho nisy ze raha iaby zay. Nieretseretse ty hahazo voninahitse ty Hamana faie ndra ireke ka ro nivoa. Ia moa ty mahafantatse tie kera i Jehovah ro nahavy i mpanjakay tsy ho niazon-droro? (Ohab. 21:1) Tsy mahalatsa areke naho mandrisike antika ty Baiboly mba ho “vognogne handigne.” (Vakio ty Mika 7:7.) Naho mandigne i Jehovah tika, le hotreantika fa soa mandikoatse ty nieretseretentikagne ty vahaolagne homei’e.
Nahavany Nirehake Reke
16 Tsy nampandigne i Mpanjakay sasa ty Estera tamy i fanasagne faharoey, fa tsy maintsy hirehake i olagney amy izay. Faie akore ty fomba hirehafa’e aze? Soa avao fa nagnontane ndraike i mpanjakay tie ino ty raha paliave’e. (Estera 7:2) Niavy areke i fotoagne toko’e hirehafa i Esteray.
ia 140 § 17
Nisaigne Soa Naho Bey Herim-po Vaho Tsy Tea Tegna Reke
17 Va’e nivavake am-po’e ao ty Estera vaho nirehake tie: “Naho mahazo sitrake ama’o raho mpanjaka, sady naho zoto i mpanjaka le ty hiarovagne ty fiaiko naho ty fiay o firenekò ty paliaveko.” (Estera 7:3) Nagnomey toky reke tie vognogne hagneke ze tea i mpanjakay, zane hoe ze trea’e fa mete. Tena tsy nitovy ty Vasty, i valy i mpanjaka talohay naho i Estera! (Estera 1:10-12) I Estera zao tsy nagnakiagne i mpanjakay tie natokitoky i Hamana tsy amy ty anto’e reke. I Estera aza nihalale tama’e mba hiaro aze naho i firenenay.
ia 141 § 18-19
Nisaigne Soa Naho Bey Herim-po Vaho Tsy Tea Tegna Reke
18 Azo antoke fa nitsekake i mpanjakay naho fa naharey izay. Le hisy ndaty vao hahavany hamono i vali’e? Hoe ty Estera: “Navily zahay miaraka amo o firenekò mba haripake naho hovonoegne sady haringagne. Naho mba navily ho mpiasa avao zahay, le ho nitsi̇̀gne raho. Faie hinday fate antoke hoahy i mpanjaka ka ze loza zay, le tsy toko’e hengagne hiseho.” (Estera 7:4) Nihazavae i Estera soa i olagney. Faie nirehake ka reke tie ho nitsi̇̀gne avao naho tsy hovonoegne iareo fa natao ndevo avao. Foko raike ro ho ripake naho tsy mirehake reke, sady ndra i mpanjakay aza ho voa mafe satria hovonoegne ka ty vali’e.
19 Akore naho misy olagne lahibey tsy maintsy rehafe’o amy ty keleia’o ndra amy ty ndaty managne fahefagne? Naho manam-paharetagne sady magnaja vaho mirehake ty maregne manahake i Estera rehe, le haharese lahatse aze.—Ohab. 16:21, 23.
Vatosoa Ara-pagnahy
w06 1/3 11 § 1
Hevetse Miambake amy ty Boke i Estera
7:4: Nagnino ro ho mate antoke i mpanjakay naho aringagne o Jiosio? Nirehake ty Estera tie afake navily ho ndevo o Jiosio satria tea’e hatoro tie ho mate antoke i mpanjakay naho ringanegne iareo. Ty anto’e, talenta volafotsy 10000 ty nampitamae i Hamana ho takalo ty fandringanagne iareo. Toko’e ho maro mandikoatse izay ty vola ho azo i mpanjakay naho nieretseretse ty hivarotse o Jiosio ty Hamana. Mbe tsy vita izay avao fa homate ka i valy i mpanjakay naho vonoegne o Jiosio.
25 SEPTAMBRA–1 OKTOBRA
HARENA AMY TY SAONTSIN’ANDRIANAGNAHARE | ESTERA 9-10
“Nampiasa ty Fahefa’e mba Hahasoa o Vahoa’eo Reke”
it “Mordekay”: “Nanafaka an’ireo Jiosy”
Mordekay
I Mordekay ka zao ty nanjare praiminisitse sady nimea i mpanjakay aze i peratse fanoa’e tampò-oy. Tinendre i Estera hiandraikitse ty raha tagnate tragno i Hamana tao ka reke satria fa nimea i mpanjakay i Estera io. Nahazo alalagne boake tamy i mpanjakay ty Mordekay mba hamoake lily magnenga o Jiosio hiaro tegna. Azo rehafegne tie nisy tara-pahazavàgne naho fifaleagne hoahy o Jiosio ty tamy izay. Vognogne hialy tamo o fahavalo reo iareo naho fa niavy ty 13 Adara, le i andro toko’e handripahagne iareoy. Nagnampe iareo iaby o manam-pahefàgneo noho ty toeragne ambone nitana i Mordekay. Nengagne hitohy tamy ty hamaray igne i aly ta Sosana taoy. Niiake 75000 ty fahavalo o Jiosio nimate nagneragne i fanjakagney, agnisa izay i anadahy i Hamana folo lahy rey. (Es 8:1–9:18) Naho fa nahazo alalagne boake tamy i Estera ty Mordekay, le nampiboake lily fa hankalazagne isan-taogne isake ty 14 naho 15 Adara ty “Porima.” Ho andro fifaleagne naho fanasam-bey hoahy o Jiosio io. Hifagnomey fagnomezagne iareo sady hagnomey ze rarake ka. Nagneke ty hankalaza izay o Jiosio sady nililia’e mba hanao izay ka ty tarira’e afara agne naho ze miarake ama’e. Nagnaja i Mordekay o Jiosio satria nanam-pahefagne faharoe fara’e ambone magnarake i Ahasoerosy tamy i fanjakagney eo reke. Nipay ze hahasoa i vahoake voatokagne hoan’Agnaharey ka reke.—Es 9:19-22, 27-32; 10:2, 3.
it “Porima”: “Zava-kendreny” § 1
Porima
Ty Raha Kendre’e. Misy ndaty mpandineke mirehake fa hoe tsy fete ara-pivavahagne i fete Porima anoe o Jiosio amy izaò sady misy fagnararaotagne ty amy irey. Faie tsy nihoe izay ty tamy ty voaloha’e. Mpanompo i tena Andrianagnaharey ty Mordekay naho i Estera sady natao mba hagnomeagne voninahitse Aze i fetey. Nagnafake o Jiosy reo ty Jehovah Andrianagnahare tamy izay, satria ty nahavy iareo ho vinonovono le noho i Mordekay tsy nimete nanompo ndaty ndra raha hafa ankoatse aze. Va’e Amalekita ty Hamana, faie nozogne i Jehovah sady nasae’e haripake o Amalekitao. Nankatò ty lilin’Andrianagnahare ty Mordekay, le tsy nimete niankohoke taloha i Hamana teo. (Es 3:2, 5; Ek 17:14-16) Nitamà ka reke fa hisy hery ambone hagnafake o Jiosio. (Es 4:14) Nihalale ty fagnampean’Agnahare ka ty Estera, matoa nifaly hanegne taloha ty ho nidira’e tagnatreha i mpanjakay teo.—Es 4:16.
cl 101-102 § 12-13
“Manahafa an’Andrianagnahare” Naho fa Mampiasa Hery
12 Nagnomey mpiandraikitse hitarike ty fiangonagne Kristiana ty Jehovah. (Hebreo 13:17) Toko’e hampiasa ty fahefagne nimean’Andrianagnahare aze o lahilahy mahafeno fepetse reo, mba hagnampeagne naho hahasoa o agnondrio. Toko’e hagnararaotse ty fahefa’e vao iareo satria androanavi-pagnahy? Tsy izay. Toko’e hahay hanahatsahatse naho hiambane o androanavi-pagnahio naho fa manao ty andraiki’e. (1 Petera 5:2, 3) Hoe ty Baiboly amo o mpiandraikitseo: “Nivilien’Andrianagnahare” tamy ty lio i ana’ey o fiangonagneo. (Asan’ny Apostoly 20:28) Izay ty anto’e lahibey toko’e hindesagne ty agnondry tsikiraidraike aman-kasoa fagnahy.
13 Misy ohatse miomba izay toy. Misy nama’o mangatake azo mba hikarakara raha raike sarobily ama’e. Fanta’o fa nivilie’e lafo io. Tsy hitao soa vao rehe naho fa hikarakara aze? Manahake izay ka fa nimean’Andrianagnahare andraikitse hikarakara o fanagna’e tena sarobilio ka o androanavi-pagnahio. Tsy inogne zay fa ty fiangonagne misy o agnondrio. (Jaona 21:16, 17) Tsy misy hoe’e ty hatea i Jehovah o agnondrio, kanao vinili’e tamy ty lio i Jesosy Kristy, i ana’e bakotokagney. Mitadidy izay ty androanavi-pagnahy miambane, le minday ty agnondry i Jehovah mifagnarake amy izay.
Vatosoa Ara-pagnahy
w06 1/3 11 § 4
Hevetse Miambake amy ty Boke i Estera
9:10, 15, 16—Nagnino o Jiosio ro tsy nangalake ty fanagna o ndaty nitafihe iareò ndra tie tsy nandrara ty fanoagne izay aza ty lily i mpanjakay? Trea boake amy izay fa ty hiaro i firenena iareoy ty lahibey amy iareo fa tsy ty hanam-panagnagne.
2-8 OKTOBRA
HARENA AMY TY SAONTSIN’ANDRIANAGNAHARE | JOBA 1-3
“Atorò Lognandro tie Tea’o Vata’e ty Jehovah”
w18.02 6 § 16-17
Mikezaha Hanam-pinoagne Naho Hankatò Manahake i Noa Naho i Daniela Vaho i Joba
16 Ino ty olagne natrehe i Joba? Nisy fiovagne lahibey tamy ty fiaigna i Joba. Ireke ty “tena nimpagnarivo tamy ty ndaty tan-tignanagne iaby reo”, taloha ty niatreha’e fitsapagne. (Joba 1:3) Nagnaja aze o ndatio sady tsy nisy tsy ho nahafantatse aze. (Joba 29:7-16) Va’e ho nahavy aze ho nagnambone tegna zay ndra hieretseretse tie tsy mipay an’Agnahare reke. Faie tsy nanao izay reke. Nikanjy aze tihoe “mpanompo’e” ty Jehovah sady nisaontsy tie: “Lahilahy tsy manan-tahigne reke, sady ndaty maren-tane naho matahotse an’Andrianagnahare.”—Joba 1:8.
17 Niova tampoke ty fiaigna i Joba. Nanjare nahantra reke le tena namoe fo. Fantantika fa i Satana ty nahavy izay. Nirehake reke fa nipay tombotsoa avao ty Joba kanao nanompo i Jehovah. (Vakio ty Joba 1:9, 10.) Tsy tihoe tsy nidare ze fagnaratiratiagne nanoe i Satana zay ty Jehovah. Nenga’e hagnaporofo ty Joba tie tsy mivalike sady tena tea aze kanao manompo aze.
Ko mivalike!
10 Magnaratiraty antika tsikiraidraike ka ty Satana agnisa izay rehe. Rehafe’e tie tsy tena tea i Jehovah Andrianagnahare rehe. Tsy hanompo aze sasa zao rehe naho fa misy manjo azo. Irehe zao ka hoe reke tsy maintsy hivalike. (Joba 2:4, 5; Apok. 12:10) Tsy mamparare fo vao ty maharey izay? Eretsereto moa ty Jehovah. Tena matoky azo reke le anga’e hitsapa azo ty Satana. Omea’e tombotsoa tena miambake areke rehe. Enga’e hagnaporofo rehe tie mahavita tsy mivalike ama’e, le hampiseho tie mpavande ty Satana (Heb. 13:6) Tsy misy raha soa noho tihoe atokisa i Mpanjaka ze kila rahay! Tena ilaegne areke ty tsy mivalike satria izay ty ahafahantikagne miaro ty laza i Jehovah naho manohagne ty fitondra’e. Porofoentika boake amy izay ka tie mpavande ty Satana. Ino ty hagnampe antika tsy hivalike?
Vatosoa Ara-pagnahy
Lesogne Boake amy i Raha Nirehafe i Jesosy Fara’e Rey
9 Ino ty raha nirehafe i Jesosy? Taloha kede ty nimateza’e ty Jesosy, le nitoka mafe an-dRae’e tie: “O Andrianagnahareko, nagnino rehe ro nahafoe ahike?” (Mat. 27:46) Tsy hazavae ty Baiboly ty anto’e nahavy i Jesosy nirehake io. Faie intoagne misy raha azontika rehafegne boake amy io: Nagnatanterake ty faminaniagne amy Salamo 22:1 ao reke naho fa nirehake io. Trea boake amy io ka fa tsy nagnisy fefe hiarikatoke i Ana-dahi’ey ty Jehovah ndra “niaro aze.” (Joba 1:10) Nihay i Jesosy fa nengan-dRae’e hitsapa ty finoa’e ampara-pahafate’e o ndaty manohetse azeo. Mbe tsy nisy ndaty niaretse fitsapagne manahake i Jesosy. Trea amo o reha i Jesosy iohoe ka fa ndaty tsy nanan-tsiny reke, le tsy fagneva ty hovonoegne.
9-15 OKTOBRA
HARENA AMY TY SAONTSIN’ANDRIANAGNAHARE | JOBA 4-5
“Mitaoa amy ty Raha Tsy Maregne”
it “Elifaza” § 2
Elifaza
2. Agnisa i telo lahy nama i Joba rey. (Jb 2:11) Temanita reke le azo inoagne fa tarira i Elifaza No.1. Tarira i Abrahama areke reke sady longo i Joba lavitse. Nirehareha noho ty fahendrea’e reke naho ty tarira’e. (Je 49:7) Sambe natao tie mpampionogne iareo telo lahy faie niambake ty Elifaza sady to rehake. Va’e ho ireke ka areke ty fara’e zoke’e. Lava ireke avao ty mirehake voaloha’e amo o alihevetse in-telo nisese reo, sady ty reha’e ro lavalava.
w05 15/9 26 § 2
Liero o Heve-disò!
Nahatsiaro ty raha mahagaga raike nihita’e ty Elifaza, le nirehake tie: “Nisy fagnahy nandalo tagnatrehako eo, le nampiriatse ty holiko. Nijanogne reke faie tsy nifantako ty tarehe’e. Nisy raha tagnatreha ty masoko teo sady nisy fitsignagne, le avy eo raho naharey feo nirehake.” (Jb 4:15, 16) Inogne o fagnahy nisy heri’e tamy ty fomba fisaigna i Elifaza iohoe? Azo antoke fa tsy anjely soa io naho henteagne ty raha nirehafe i Elifaza tafara izay. (Jb 4:17, 18) Anjely raty io. Naho tsy izay tsy ho niboseke tamy i Elifaza naho i nama’e roe lahy rey ty Jehovah noho ty vande iareo. (Jb 42:7) Demonia vata’e ty nagnomey saigne i Elifaza. Trea amy ty reha’e tie tsy nitovy tamy ty an’Andrianagnahare ty fomba fisaigna’e.
Tohero ty Fomba Fiheve i Satana
Nampiasa i Elifaza, i fahatelo i nama i Joba rey ty Satana mba hirehake tie tsy vita o ndatio ty tsy hivalike. Nirehake reke fa “mitoboke amy ty tragno tane” o ndatio sady “boake amo lembokeo.” Hoe ndraike reke tamy i Joba: ‘Mora demodemohegne manahake o biby kedekedekeo o ndatio. Mbe tsy hariva i androy le fa demodemoke reke. Mate nainai’e reke le tsy misy midare aze.’—Jb 4:19, 20.
Maregne fa rehafe ty andine’e hafa amy ty Soratse Masigne ao tihoe manahake ty “valagne tane” ndra valagne tane lietse mora vaky tika. (2 Kor. 4:7) Maleme vata’e tikagne satria tsy voririke le nandova ota. (Rom. 5:12) Mora amy i Satana ty manafike antika naho mialy raike tika. Ampean’Andrianagnahare tika Kristiana ndra tie maleme satria sarobily ama’e. (Isaia 43:4) Omei’e fagnahy masigne ze mangatake izay ama’e. (Lioka 11:13) Afake magnomey “hery fagnampe’e” antika ty fagnahi’e mba hahavitantika hiatreke ze fitsapagne boake amy i Satana. (2 Kor. 4:7; Fil. 4:13) Hagnamafe oregne naho hagnatanjake antika ty Andrianagnahare naho manohetse i Devoly sady managne finoagne matanjake tika. (1 Pet. 5:8-10) Tsy misy anto’e toko’e hatahorantika i Satana Devoly areke.
mrt 32 § 13-17
Mitaoa amy ty Vaovao Tsy Maregne
● Dineho soa tie boake aia i vaovaoy le ino ty rehafe’e
Izao ty rehafe ty Baiboly: “Fantaro soa ze kila raha.”—1 Tesalonianina 5:21.
Ko le avy le mino ndra mirehake ty vaovao nirei’o ndra tie malaza ndra miherenkeregne amo vaovaò aza. Ino ty hagnampe azo amy izay?
Dineho tie azo atokisagne vao ty ndaty nampiboake i vaovaoy. Izao ty va’e hatao ty mpampiboake vaovao ndra ty fikambanagne ila’e: Amboamboare’e i vaovaoy amy izay tsy magnelengelegne ty tombotsoa’e manokagne sady mifagnarake amy ty politike tohagna’e. Naho fa magnente ndra mitsanogne vaovao areke rehe, le ampitahao amy ty vaovao hafa zay le henteo ze rehafe’e miomba i vaovaoy. Va’e hirehake vaovao tsy maregne ama’o ka ty nama’o kindraike satria mieretseretse reke fa maregne ty raha rei’e. Amy ty alala ty e-mail ndra amy ty tragnom-porarotse hafa ty anoa’e izay. Ko le avy le mino vaovao areke naho tsy voamaregne soa heike.
Anò azo antoke tie raha maregne ty raha rehafe i vaovaoy sady fagnazavagne fara’e. Henteo ohatse ty date niboaha’e, le dineho ty raha misy naho ty porofo magnamaregne aze. Toko’e hitao rehe naho mahatrea tie misy fagnazavagne sarotse faie niboriboriegne avao ndra natao mba hahataitse o ndatio avao.
Vatosoa Ara-pagnahy
Mioregna Mafe Soa amy ty Finoagne, le Hiaigne Nainai’e Rehe
Agnisa i fikambanagne iraisam-pirenena magnorike ty fivavahagne maregney tika, le tena magnatanjake ty finoantika zay. Tombotsoa ty miarake amo o keleiagne mpirahalahy bey hatea reo! (1 Petera 2:17) Afake magnampe ty Kristiana ila’e mba hioregne soa amy ty finoagne ka tikagne.
Eretsereto ty nagnampea i Joba, i lahilahy maregney ty ndaty hafa. Ndra i Elifaza mpampionogne sandoke, le nagneke tie: “Ty saontsi’o ro nagnaregne ze ho nitonta, sady nihatanjahe’o ty ongotse maleme.” (Joba 4:4) Akore ty amantikagne? Andraikintika tsikiraidraike ty magnampe o rahalahy naho rahavaventikagne ara-pagnahio mba haharetse amy ty fanompoagne an’Andrianagnahare. Afake magnorike ty torohevetse toy tikagne naho fa miarake amy iareo: “Hatanjaho ty tagnagne maleme naho ty ongotse mihatrokatroke.” (Isaia 35:3) Nagnino areke naho atao’o tanjogne ty hampahery naho handrisike namagne kristiana raike ndra roe isake tie mivory? (Hebreo 10:24, 25) Naho midera sady mampahery iareo rehe ro mankasitrake ty kezake atao’e mba hampifalea’e i Jehovah, le tena hagnampe aze hioregne soa amy ty finoagne mba hahazoagne i havelogne nainai’ey zay.
16-22 OKTOBRA
HARENA AMY TY SAONTSIN’ANDRIANAGNAHARE | JOBA 6-7
“Naho fa Tena Tsy Tante’o ty Raha Mahazo Azo”
Hevetse miambake amy ty boke i Joba
7:1; 14:14—Ino ty teagne horehafegne amy tihoe “miantafike” ndra “manafike”? Midika tihoe manao asa an-terevozogne ty rehake tam-boaloha’e tagne tihoe manafike ty eto. Haoreagne mifanesesese ty natrehe i Joba le hoe asa an-terevozogne ty nifihevera’e ty fiaigna’e. (Joba 10:17, Fagnamarehagne Ambane Peje) Nampitovie’e amy ty andro anafihagne (anereagne) ka ty fotoagne ijanògna o ndatio an-kibory ao (manomboke amy fotoagne imatezagne amparake ty hiavia ty fotoagne hamelomagne ty mate) satria tsy maintsy mijanogne ao i ndaty agnate ze fotoagne zay.
“Magnavotse ze Mamoe Fo ty Jehovah”
Fohe ty andro iaignantika sady maro raha mampinekoneko. (Joba 14:1) Va’e hifantoke amy izay ty sain-tika kindraike le hanjare ho kivy tika faie ara-dalagne zay. Maro ty mpanompon’Agnahare taloha nahatsapa hoe izay le ty ila’e aza te ho mate iaby. (1 Mpanj. 19:2-4; Joba 3:1-3, 11; 7:15, 16) Faie nampionogne naho nampahery iareo avao lognandro ty Jehovah. Voasoratse agnate Baiboly ao ty tantara iareo mba hampionogne naho handrambesantika fianaragne. —Rom. 15:4.
g 1/12 16-17
Mieretseretse ty Hamono Tegna vao Rehe?
Maregne fa tena mampamoe fo ty raha atrehe’o faie ko haligno fa tsy irerike rehe. Mampalahelo fa ze kila ndaty le miatreke olagne iaby. Hoe ty Baiboly tie: “Mbe miharo halonjeragne naho fijaleagne lognandro ze raha namboaregne.” (Romanina 8:22) Mbe hilamigne avao o olagneo naho fa afara agne ndra tie hoe tsy hilamigne aza reke ty amy izao. Inogne areke ty azo’o atao amparake ty hiavia izay?
Mirehafa amy ty namagne matotse naho azo atokisagne. Hoe ty Baiboly: “Tea lognandro ty ragnetse vata’e sady tena rahalahy natao hagnampe amy ty andro mahaore.” (Ohabolana 17:17) Nirehake ty raha tsapa’e ty Joba, i lahilahy maregne rehafe ty Baibolỳ, tamy ireke nijaley. Izao ty nitsapa’e: “Tena mampiloandoagne ahy ty fiaiko!” Hoe ka reke: “Hampiboake ty fitaraignako raho, sady hirehake raho amy i raho ore mafey.” (Joba 10:1) Ho maivagne rehe naho mirehake amy ty hafa sady va’e hiova ty fahatreava’o i olagney.
Mirehafa aman’Agnahare. Misy mihevetse fa fandaminagne saigne avao ty vavake faie tsy izay ty raha rehafe ty Baiboly. Atao tihoe “Mpijanjigne vavake” ty Jehovah Andrianagnahare amy Salamo 65:2 ao. Hoe ka ty 1 Petera 5:7: “Mikarakara anareo reke.” Hamafese ty Baiboly fa tena ilaegne ty miantehetse aman’Andrianagnahare. Itoa misy ohatse:
“Matokia i Jehovah amy ty fo’o iaby, fa ko miantehetse amy ty fahaia’o. Eretsereto reke amy ze kila raha atao’o, le hatao’e mandeha soa ty fiaigna’o.”—OHABOLANA 3:5, 6
“Hagnatò ty fagniria ze matahotse aze reke. Ho tsanogna’e iareo naho mikanjy aze, le havota’e.”—SALAMO 145:19.
“Izao ty toky anagnantikagne aman’Andrianagnahare: Ndra inogn’ino angatahentikagne naho fa mifanandrife amy ty zoton’arofo’e, le mijanjigne antikagne reke.”—1 JAONA 5:14.
“Lavitse ty ndaty raty fagnahy ty Jehovah, faie mijanjigne ty vavake anoe ty ndaty maregne reke.”—OHABOLANA 15:29.
Hagnampe azo ty Andrianagnahare naho rehafe’o ama’e ty raha manahiragne azo. Izay ty mahavy ty Baiboly mandrisike tie: “Matokisa aze lognandro . . . Avoraho’areo ama’e ze am-pò’areo ao.”—Salamo 62:8.
Vatosoa Ara-pagnahy
Tahafo ty Jehovah Naho fa Mifandrambe amo o Mpiara-manompò Rehe
10 Manahake i Jehovah tika naho fa mikezake hahatakatse soa ty raha iaigna o mpiara-manompò. Mikezaha areke hahafantatse soa iareo. Mirehafa amy iareo naho fa aloha ndra afara i fivoriagney. Miaraha manompo amy iareo, sady naho mete le asao hihinagne an-tragno ama’o agne iareo. Hisy raha hahagaga azo naho manao izay rehe. Nagnino? Satria va’e ho trea’o tie kay saro-kegnatse i rahavave atao’o miavognavogney, le kay matarike i rahalahy atao’o tea vola naho harenay. A manao akore ka i keleiagne lava tara avao naho fa mivorỳ? Kay miaretse fagnenjehagne iareo. (Joba 6:29) Maregne fa tsy toko’e ‘hilitse amy ty fiaigna ty hafa tika.’ (1 Tim. 5:13) Faie soa naho mikezake mba hahafantatse ty raha iaigna iareo avao tikagne. Ho haintika soa amy izay tie inogne ty nahavy iareo hanagne o toetse iareo amy izaò.
23-29 OKTOBRA
HARENA AMY TY SAONTSIN’ANDRIANAGNAHARE | JOBA 8-10
“Miaro Antika amy ty Vande i Satana ty Hatea i Jehovah Naho ty Tsy Fivaliha’e”
Afake Mampifale an’Andrianagnahare vao Tika?
Nijale ty Joba satria maro ty raha raty nahazo aze sady hoe tsy rare’e ka i raha nanjò azey. Diso hevetse reke satria nieretseretse tie tsy midare aze ty Andrianagnahare ndra mino aze reke ndra tsy mino aze. (Joba 9:20-22) Nizizo ty Joba tie nanao ty maregne reke faie nahatrea o ndatio tie nihevetse ty vata’e ho maregne mandikoatse an’Andrianagnahare reke.—Joba 32:1, 2; 35:1, 2.
Midika Inogne ho Azo ty Hasoa Fagnahy i Jehovah Feno Hatea?
14 Ty hasoa fagnahin’Andrianagnahare feno hatea ro mahavy antika ho voaro amy ty lafi’e ara-pagnahy. Hoe ty Davida tamy ty vavake natao’e: “Ihe ro fietahako, sady hiaro ahy tsy ho azon-kaoreagne. Hafaleagne ty hatao’o magnodidigne ahy satria magnafake ahy rehe. . . . Fa ze matoky i Jehovah hodidigne ty hasoa fagnahi’e feno hatea.” (Sal. 32:7, 10) Tamy ty andro ty Baiboly, le o mandao ty niaro o ndatio tamy ty fahavalo’e. Manahake o manda iohoe ka ty hasoa fagnahy i Jehovah feno hatea, satria miaro antika amy ze raha va’e hanimba ty fifandrambesantikagne ama’e. Ankoatse izay, le io ka ty nandrisike aze hitaogne antika.—Jer. 31:3.
Vatosoa Ara-pagnahy
“Ia ty Mahafantatse ty Fomba Fisaigna i Jehovah?”
19 Mila mandineke ty saontsin’Andrianagnahare tika mba hahaiantika “ty fomba fisaigna i Jehovah.” Tsy toko’e hitsara aze tika satria voafetra avao ty raha fantatikagne sady tsy voatere hagnorike ze raha heverentikagne tie mete ndra tsy mete reke. Hoe ty Joba: “Tsy tihoe ndaty manahake ahy ty Andrianagnahare le ho azoko atao ty hamale aze.” (Joba 9:32) Ndra tie kede avao ty raha fantantika miomba “ty fomba fisaigna i Jehovah” le magneke manahake i Joba tika tie: “Vaho kedekede amy ty raha vita’e zay, sady vaho bisibisike avao ty reintikagne miomba aze! Fa naho i hotroke mafe boake ama’e agney, ia ty mahafantatse izay?”—Joba 26:14.
20 Ino ty toko’e hatao’o naho misy andinin-teny tsy azo’o, lohotsie ty mahakasike ty fomba fisaigna i Jehovah? Akore naho ohatse fa nikaroke rehe faie mbe tsy azo’o avao i andinin-tenỳ? Rambeso ho tsapa hevetse ho azo zay mba hahatreavagne tie matoky i Jehovah vao rehe sa tsy matoky aze. Atorò tie mino rehe tie mete avao ze raha atao i Jehovah satria managne toetse soa reke. Mila miambane ka rehe le magneke tie tsy voatere hazava ama’o iaby ze raha atao i Jehovah. (Mpito. 11:5) Naho manao izay rehe le hitovy hevetse amy apostoly Paoly tie: “Laleke vata’e ty harenan’Andrianagnahare naho ty fahendrea’e vaho ty raha oni’e. Tsy taka ty saigne vata’e ty fitsarà’e sady tsy hay fantaregne ty lala’e! Faie ‘ia ty nanjare nahafantatse ty fomba fisaigna i Jehovah, le ia ty nanjare mpanoro hevetse aze?’ Ndra ‘ia ty nagnomey aze heike le avy eo tsy maintsy valea’e ka?’ Satria boake ama’e ze kila raha iaby le ireke ty nampisy irey sady aze iaby rey. Ho aze abey ty voninahitse nainai’e! Amena.”—Rom. 11:33-36.
30 OKTOBRA–5 NOVAMBRA
HARENA AMY TY SAONTSIN’ANDRIANAGNAHARE | JOBA 11-12
“Fomba Telo Hahazoagne Fahendreagne Naho ty Soa azo Ama’e”
Nidera ty Tahina i Jehovah ty Joba
17 Ino ty nagnampe i Joba tsy hivalike? Trea tie nifandrambe soa tamy i Jehovah reke taloha i loza nahazo azey. Tsy haintika naho fanta’e ndra tsy fanta’e i alihevetse natao i Satanay. Tapa-kevetse ty tsy hivalike ty Joba le nirehake tie: “Tsy hagneke hivalike raho, amparake ty imatezako.” (Joba 27:5) Akore ty nahavy aze nifandrambe soa tamy i Jehovah? Fanta’e ty raha natao i Jehovah tamy i Abrahama naho Isaka vaho i Jakoba i longo’e lavitse rey. Azo antoke fa nahafale aze zay. Nandineke o raha finorogneo ka ty Joba le nanjare nahafantatse ty toetse i Jehovah.—Vakio ty Joba 12:7-9, 13, 16.
Tsy Irerike Rehe fa Agnila’o eo Avao ty Jehovah
10 Mikezaha hiragnetse amy ty Kristiana tsy mivalike. Mipaliava ragnetse azo’o atao modely amo o fiangonagneo eo, ndra fire taogne reke ndra fire taogne sady ndra inogn’ino kolontsai’e. Mirehake ty Baiboly tie ‘manan-kilala o ndaty fa beio.’ (Joba 12:12) Faie ndra tie eo zay, le afake miana-draha amo o tanora tsy mivalikeo ka o ndaty fa beio. Zay i Jonatana lavitse zao ty Davida, faie tsy nikalagne iareo tsy ho mpiragnetse maifitse zay. (1Sam. 18:1) Ndra tie maro aza ty raha sarotse natrehe i Davida naho i Jonatana, le nifagnampe iareo mba hahafaha iareo manompo i Jehovah avao. (1Sam. 23:16-18) Nikezake ohatse ty rahavave raike atao tihoe Irina toy mba hiragnetse amo o mpiara-manompò. Vaho tsy ela ty nahatreava’e ty hamarenagne sady ie avao ka ty manompo i Jehovah amy ty keleia’e. Hoe reke: “Tena afake ty hanjare ho rae aman-drenentikagne naho rahalahy vaho rahavaventika ara-pagnahy o mpiara-manompo amantikagneo. Iareo ty ampiasae i Jehovah hagnampe antika naho fa itika mipay fagnampeagne.”
11 Va’e tsy ho mora ty miragnetse ama o ndaty, lohotsie naho sakoly rehe. Nianatse ty hamarenagne avao ty Ratna, rahavave raike sakoly zay, ndra tie nenjehegne aza. Hoe reke: “Nila nagneke raho tie mipay ty fagnampea o rahalahy naho o rahavave amo o fiangonagneo eò.” Va’e ho sarotse ama’o ty hirehake amy ty hafa ty raha tsapa’o. Faie naho ihe manao izay, le hanjare ho mpiragnetse amy ty hafa. Te hampahery naho hanohagne azo o nama’o rehoe, faie mila ampahafantare’o iareo ze raha azo iareo atao mba hagnampeagne azo.
12 Fomba raike tena soa hagnampe azo hiragnetse amy ty hafa ty fiarahagne manompo amo o rahalahio naho o rahavaveo. Hoe ty Carol, i nirehafegne taloha tagney: “Nahazo ragnetse soa maro raho naho fa niarake nanompo tamo o rahavaveo naho nanao raha hafa mifandrambe amy ty fanompoagne i Jehovah. O namako rehoe ty nampiasae i Jehovah hanohagne ahy tagnate ze taogne maro zay.” Mahasoa antika areke ty miragnetse amo o rahalahio naho o rahavaveo. Ty anto’e, iareo ty ampiasae i Jehovah mba hampahery azo naho fa kivy rehe, ndra mahatsiaro ho irerike.—Ohab. 17:17.
it “Fahendrena”: “Fahendren’Andriamanitra” § 1
Fahendreagne
Fahendrean’Agnahare. Fara izay ty hendre ty Jehovah Andrianagnahare le midika zay tie “ireke avao ty tena manam-pahendreagne” (Ro 16:27; Ap 7:12) Mpamorogne reke sady “fa ela bey ty naha Andrianagnahare aze sady tsy hisy fara’e.” (Sl 90:1, 2) Mahafantatse soa miomba ze kila raha naho ty fomba namorognagne aze vaho ty tantara’e reke satria ty fahafantaragne miomba ty raha misy ty atao ty hoe fahalalagne. Ireke ty nanao ty lalàna naho ty fitsipike mifehe o natiorao naho ze kila raha misy fihodikodignagne. Tena ilae o mpikarokeo naho o mpamboa-draha vaovaò o fitsipike naho ty tsy fiovaovà ty fihodikodignagne iohoe, naho tsy izay le tsy misy raha ho vita’e iareo. (Jb 38:34-38; Sl 104:24; Oh 3:19; Je 10:12, 13) Nagnomey fitsipike miomba ty findesam-batagne ka ty Jehovah sady tena ilaegne zay mba hampandeha soa ty fiaignagne, hahaiagne manapa-kevetse naho hahatreavagne fahombiazagne. (De 32:4-6; henteo tihoe JEHOVAH [Manana fitsipika Andriamanitra].) Mahihitse ty Jehovah le tsy misy raha tsy taka’e. (Is 40:13, 14) Misy raha miseho ila’e va’e henga’e hisy agnate ty fotoagne tsiampeampe ndra tie mifanohetse amy ty fitsipi’e ara-drare’e aza zay. Mahafehe tanterake ty hoavy reke le tsy maintsy mifagnarake amy ty zoton’arofo’e zay. “Tsy maintsy ho tanterake ze raha saontsie’e.”—Is 55:8-11; 46:9-11.
Vatosoa Ara-pagnahy
w08 1/8 11 § 5
Mahaia Mirehake amy ty Ana’o
▪ ‘Ino ty tena tea’e horehafegne?’ Hoe ty Joba 12:11: “Tsy o sofigneo vao ty mamantatse rehake, le tsy o lelao vao ty mamantatse tsiro-kanegne?” Amy hinaneke zao rehe ro toko’e “mamantatse “ ty tea ty ana’o horehafegne. Mampitombo rehake o ajajao kindraike. Va’e hirehake reke tie: “Atao’areo manahake o anak’ajajao avao raho!” ndra: “Tsy mba mitsanogne ahy nareo!” Ko mifandietse ama’e miomba ze raha rehafe’e zay. Va’e ho raha hafa ty tea’e horehafegne. Naho mirehake reke tie: “Atao’areo manahake o anak’ajajao avao raho!”, le va’e ho hoe izao ty tea’e horehafegne: “Tsy atokisa’areo raho.” Le akore ka naho mirehake reke tie: “Tsy mba mitsanogne ahy nareo!”? Va’e te hirehake reke tie: “Mba teako ho fanta’areo ty heveko.” Fantaro areke ty tea ty ana’o horehafegne.