Tshapita 13
Lowandji Laki Nzambi la Woladi
1. Akambo akona wamboheko mandji y’anto dia sala na?
ONDE we amboshila nembete dia mandji tshe y’anto, oyadi kânga lone lele la tokanyi t’ololo, emuse eto mbakitayo dia nyanga woho wa kotsha ehomba a mete wele l’anto? Ndoko kânga otoyi lamboshidiya akambo w’odakanelo, wa lohetsho l’endana la lokoho la demba kana mbisha anto tshe mbo ya ndɛ y’amena ndo mvudu ya ndala. Watakomaka dia tshungola anto awo tshe oma lo wa hemo. Ndoko kânga lowandji otoyi lambodja dia shidiya lotshundu, kumiya nyoi kana mbolola wavo. Ndoko kânga otoyi lambela anto alo woladi wa pondjo kana lutui ki. Ndoko lowandji l’anto lele la wolo wa shidiya ekakatanu a weke wahenyahenya anto.
2. Ele ote a dui dia woke dia Bible na?
2 Otungi aso mbeyaka woho akona weso l’ohomba a lowandji la losembwe lahomba kimanyiya dia mbela anto tshe ongenongeno lo loseno. Dio diako diateketa Bible dia lowandji layolombwama oma le Nzambi. Mete, lowandji lako lakalakema oma le Nzambi loso mbele ote a dui a woke wa lo Bible.
3. Kakona kata Isaya 9:6, 7 dikambo dia lowandji laki Nzambi na?
3 Koko, we kokaka mboka dimbola ne wate: ‘Lende ateketa Bible dia lowandji laki Nzambi na?’ Eelo, Bible diteketaka, enyelo oko lo Isaya 9:6, 7. Lo ndjela Bible de Darby, tovɛsa tongo mbutaka onkone: “Ne dia wambotote ona, wambotosha ona pami, ndo lowandji layonga ladiko di’aheka ande; ko wayoweta lo lokombo lande: Diambo, Ondaki, Nzambi ka wolo, Papa ka pondjo, On’owandji a woladi. Lo ohamelo wa lowandji lakinde, ndo lo woladi, ekomelo honga.”
4. Ele ona lahomba ndjala owandji wa lowandji laki Nzambi na?
4 Bible eko lo kondola lane dikambo di’endana la diotwelo di’ona omotshi, on’owandji. L’edjedja ka wonya, ‘on’owandji ako’ akahombe koma shakasaka y’owandji, “On’owandji a woladi.” Nde ayonga l’okɛndɛ wa lowandji la mete la diambo efula. Lowandji lako layela woladi lo kete k’otondo, ndo woladi ako wayonga pondjo pondjo. On’ako lele diotwelo diakinde diakewoma la ntondo lo Isaya 9:6, 7, aki Yeso. Etena kakandewoyaka Mariya osekaseka a womoto l’emuma dia diotwelo diakinde, ondjelo Ngabiyele akate diaki Yeso ate: “Nde ayolela oko nkum’ekanga . . . ndo diolelo diakinde hadioyala l’ekomelo.”—Luka 1:30-33, NW.
OHOMBA A LOWANDJI AMBOTOMBA SƐKƐ
5. (a) Woho akona w’enya Bible ohomba wa Diolelo na? (b) Diolelo diaki Nzambi kedikedi na, ndo kakona kayodiosala na?
5 Etena kakiwo weke la kete, olimu a woke waki la Yeso kame la wane wakokimanyiyaka aki dia sambisha la ndakanya akambo w’endana l’oyelo wa diolelo diaki Nzambi. (Luka 4:43; 8:1) Wakateketa dikambo dia diolelo diako lo Bible suke la mbala 140. Yeso akalakanya ambeki ande dia vo nomba Nzambi onkone: “Diulelu diaye diayi. Lulangu laye latshami La kete uku atshamalo l’ulungu.” (Mateu 6:10) Onde diolelo dialomba Akristo so dieko lowandji la mete? Ondo we kokaka fonya di’aha osoku mbêlɔ, koko lêkɔ osoku. Yeso Kristo, Ona Nzambi mbele Nkum’Ekanga ka Diolelo diako. Ndo kete k’otondo kayonga mbilo kande kayondolɛ. Nde ongenongeno wayoyala etena kayonga anto hawotokakitona nto oma l’akambo a lohetsho wa lasa wedja la wedja, koko anto tshe wayonga olui otoyi ndo la woladi la tshina dia lowandji la Diolelo diaki Nzambi lee!
6. Etena kaki Yeso lane la kete, lande na akatama one Diolelo “diaya suke” ndo diaki “l’atei anyu” na?
6 Joani obatizanyi akamɛ la sambisha dikambo dia lowandji lako, atɛ anto ate: “Nyukadimuli etema, ne dia diulelu dia l’ulungu diaya suki.” (Mateu 3:1, 2) Dikambo kuna diakataka Joani osoku na? Dikambo dia Yeso, One lakahombe monga owandji wa lowandji laki Nzambi la l’olongo aki suke la batizama oma le nde ndo koma okitami wa spirito k’osanto kaki Nzambi. Omaloko, we kokaka mpoto hwe lande na Yeso akate Afarise ate: “Nyende! diolelo diaki Nzambi dieko l’atei anyu.” (Luka 17:21, NW) Aki osoku dikambo dia Yeso, lakasonama oma le Nzambi oko nkum’ekanga, aki l’atei awo. Lo edja k’enonyi esato l’etenyi w’osambishelo ndo w’olakanyelo ande, Yeso, oma lo kolamelo yakinde otsha le Nzambi polo ndo lo nyoi, akenya l’ololo tshe dia nde kokaka monga nkum’ekanga.
7. Kakona k’enya one Diolelo diaki dikambo di’ohomba efula lam’aki Yeso eke la kete na?
7 Dia menya one diolelo diaki Nzambi aki dikambo di’ohomba efula etena kakasalaka Kristo olimu ande, tênde yema akambo ane wakatombe lushi l’ekomelo la ntondo ka nyoi kakinde. Oko w’enya Bible, anto wakahindɛ Yeso onongo, wakate voate: “Takatanyi onto one atombosha wodja aso, ashimba anto di’aha vo futa elambo le Kayisa ndo ata ate: nde, kele, Kristo, nkum’ekanga.” Nguvernere k’ase Rɔma, Ponse Pilato kam’akandoke akambo wa ngaso, akambola Yeso ate: “Nkum’ekanga k’ase Juda mbeyɛ?”—Luka 23:1-3, NW.
8. (a) Yeso atena akandakadimola lo dimbola dia mbeya one kana nde aki owandji na? (b) Yeso akandalange nembetshiya etena kakandate ate: diolelo diakinde ‘kema dia la kete’ na?
8 Yeso kokakadimola Pilato mbala kako otoyi lo dimbola diande, koko akate ate: “Diulelu diami diaha dia la kete nye. Utunduyala diulelu diami dia la kete nye mbedio, tshiki antu ami wutondoela ta, diaha dimi kimoama l’anya w’asi Juda. Keli kakiane diulelu diami diaha dia la kete nye.” Yeso akakadimola osoku ne dia diolelo diakinde tôtodionga dia la kete. Nde akahombe mbolɛ oma l’olongo, koko aha oko onto one lahemɛ lo kiti ka lane la kete. Lam’ele dikambo so diakendanaka la wolo wâki la Yeso dia mbolɛ oko nkum’ekanga kana kema, Pilato akawombola nto ate: “Okone we eko Khum’ekanga?”
9. (a) Yeso akewoya mete ka diambo di’endana la dui diakona? (b) Wembola akona w’ohomba efula wamboma nshi nye na?
9 Lo mete, loseno laki Yeso laki lo wâle paka lo dikambo di’one nde aki lo sambisha la ndakanya akambo w’endana la lowandji l’oyoyo. Omaloko Yeso akakadimola Pilato ate: “Kam’ataye aso kedio. Khum’ekanga kemi. Dimi lakuto dia dikambu ne. Dia dikambu ne mbakamayi la kete, dia mvuta akambu wa mete.” (Joani 18:36, 37) Eelo, Yeso aketsha loseno lande l’otondo la lâ kete dia mbewoya anto akambo wa mete wa diambo w’endana la lowandji la Diolelo diaki Nzambi. Oso mbaki ote a dui a woke w’osambishelo ande. Polo ndo ɛlɔ kene, Diolelo dieko dikambo di’ohomba efula mete. Koko, kokaka ndjambola wembola ene: Lowandji lakona loleki ohomba efula lo loseno l’onto na? Onde lowandji lomotshi l’anto, kana diolelo diaki Nzambi diele Kristo mbele owandji adio?
WOHO WAKALONGOSOLA NZAMBI LOWANDJI
L’OYOYO LA LÂ KETE
10. (a) Etena kakona kakenyi Nzambi ohomba wa tonga lowandji l’oyoyo na? (b) Lo dihole diakona dia l’atei a Bible diateketama mbala ka ntondo dikambo dia lowandji lako na? (c) Olui eko dedi diaki na?
10 Aki etena kakakotwama Adama la Eva oma le Satana dia vo mboyela l’otombokwelo ande mbakenyi Jehowa ohomba wa tonga lowandji l’oyoyo lahomba mbahemɛ andja w’otondo. Aha la tshimbatshimba, Nzambi akateketa dikambo dia oyango wakinde dia tonga woho a lowandji la ngaso. Nde akateketa dia lowandji lako etena kakandakaka olui kibawo, atɛ lo mete Satana Diabolo ate: “Layodja lohetsho lasaye la womoto ndo lasa lɔtɔngɔ laye la lɔtɔngɔ lakinde. Nde ayokokamɛka l’ote, ko we ayowolumataka l’etshindji.”—Etatelo 3:14, 15, NW.
11. Lohetsho lakahombe monga lasa wâ na?
11 Koko, we kokaka mbuta wate: ‘Kakona k’enya one dikambo dia lowandji teketamaka lane na?’ Tosedingole eteketa ako l’ololo tshe ko tayohotɔ dikambo so. Afundelo mbutaka voate: ayonga lohetsho lasa Satana la “womoto.” Koko lohetsho la woho ako oso ayohomba monga nto lasa “lɔtɔngɔ” laki Satana kana an’ande la “lɔtɔngɔ” laki womoto kana an’ande. La ntondo k’akambo tshe, sho pombaka tokeya ele “womoto” ako.
12. Kakona katama dikambo diaki “womoto” lo Enyelo tshapita 12 na?
12 Nde kema womoto la lâ kete. Satana komonga ndoko la lohetsho otsha le womoto omotshi la lontonto kana la l’emunyi. Womoto la lofonya mbende. Mbuta ate: nde eko dedi di’engo kemotshi. Keso mbênya Enyelo, dibuku di’ekomelo dia lo Bible dialembetshiya akambo efula w’endana lande. Loko, “womoto” ako nembetshiyamaka oko one “lakalote wonya; ngondo kaki la tshina di’ekolo ande; ekata ka tɔɔtɔ dikumi la tohende kaki l’ote ande.” Dia sho kondja ekimanyielo ka mpoto hwe akona ele dedi dia “womoto” oso, tolembete kene katetemala Enyelo la mbuta dia dikambo di’onande ate: “Womoto ako akote ona pami, ona lakahombe mbolɛ wedja tshe l’okalemba a lowolo, ndo ona akosama otsha le Nzambi lo kiti kande ka diolelo.”—Enyelo 12:1-5, Bible de Jérusalem.
13. “Ona pami” la “womoto” weko l’olembetshiyelo kana weko aledi wa na?
13 Totokoyanga dia mbeya “ona pami” ako woho wa sho kondja ekimanyielo dia mpoto hwe olembetshiyelo wele la “womoto.” Ona kema onto l’enama, ndo womoto kema womoto la mete. Afundelo menyaka dia “ona pami” pombaka “mbolɛ wedja tshe.” Omaloko, “ona” nembetshiyaka kana eko dedi dia lowandji laki Nzambi lele Yeso Kristo mbele Nkum’Ekanga. “Womoto,” nde lawo, eko dedi di’olongoswamelo waki Nzambi watanema l’atei awo ditongami diakinde dia l’olongo diele la kolamelo. Oko wele “ona pami” mbotɔ oma le “womoto,” woho ako wame nto mbele, Nkum’Ekanga Yeso Kristo tomba oma lo olongoswamelo wa l’olongo, demba kana olui wa ditongami dia lo nyuma diele la losembwe l’olongo, wane wakamba kame dia kotsha eyango waki Nzambi. Lo Ngalatiya 4:26, olongoswamelo ako mbelamɛka one: “Jerusalema ya l’ulungu.” Omaloko, etena kakatombokwe Adama la Eva lowandji laki Nzambi, Jehowa akose tediko ta tonga Diolelo kana lowandji layoyala dikongelo le angenyi w’akambo a losembwe.
JEHOWA MBOHOKA DAKA DIAKINDE
14. (a) Woho akona wakenya Jehowa dia nde akohoka daka diande di’endana la “lɔtɔngɔ” lahomba potshahotsha Satana na? (b) Ele “lɔtɔngɔ” lakalakema na?
14 Jehowa kombohe daka diakinde dia toma “lɔtɔngɔ” lakelamɛ dia monga owandji wa lowandji laki Nzambi. Owandji ako ayominola Satana l’ote. (Romo 16:20; Heberu 2:14) L’okongo diko, Jehowa akayewoyaka dia lɔtɔngɔ lako lakalakema akahombe tomba oma le Abarahama kanga kolamelo. Jehowa akate Abarahama ate: “Wedja tshe wa la kete wayotshokwama oma lo dikambo dia lɔtɔngɔ lakiye.” (Etatelo 22:18, NW) Akona oso ele “lɔtɔngɔ” lakalakema dia tomba oma l’ɔkɔtshi a diwutshi diaki Abarahama na? Bible akayoshaka okadimwelo l’okongo diko, ata ate: “Alaka wakalakema le Abarahama, ndo le lɔtɔngɔ lakinde. Kombutama one: ‘le ntɔngɔ,’ oko yâki efula, koko, akatama di’otoyi: ‘le lɔtɔngɔ laye,’ nde lele Kristo.” (Ngalatiya 3:16, NW) Jehowa akalake nto Isaka la Jakobo, oko wahoniwo, ona l’okana waki Abarahama ate: “lɔtɔngɔ” la “womoto” ako laki Nzambi layohomba tomba oma l’ɔkɔtshi a diwutshi diawo.—Etatelo 26:1-5; 28:10-14.
15, 16. Djembetelo yakona y’enya one “lɔtɔngɔ” lako akahombe monga nkum’ekanga k’olɛ na?
15 Alembetshiya l’ololo tshe dia “lɔtɔngɔ” lako loso ayonga nkum’ekanga, Jakobo akatela Juda y’onande eteketa wayela ene ate: “Danga dia diulelu [kana wolo wambahemɛ] hadiumoki uma le Juda. Kuyanga ukalimba a khum’ekanga uma l’atei ekulu andi, Edja ndu lam’ayuya Shilo. Wedja tshe wayukitanyiaka aui andi.” (Etatelu 49:10) Yeso Kristo akatombe oma lo nkumbo ka Juda. Nde mbaki “Shilo” yako, one ‘lakahombe wedja tshe kitanyia awui ande.’—Heberu 7:14.
16 Suke l’enonyi 700 l’okongo wa diewoyelo so le Juda, Jehowa akateketa lo kene k’endana la Davidi, lakatombe nde lawo nto oma lo nkumbo kako ka Juda ate: “Dimi lambotana Davidi, okambi ami . . . Ndo mete layoshikike lɔtɔngɔ lakinde pondjo ndo kiti kande ka diolelo kayotshikala pondjo oko olongo la nshi yawo.” (Osambu 89:20, 29, NW) Etena kakalake Nzambi ate: “lɔtɔngɔ” laki Davidi layoshikikala “pondjo” ndo “kiti kande ka diolelo” kayoshikikala pondjo oko “olongo la nshi yawo,” kakona kakandalange mbuta na? Jehowa Nzambi akalange mbuta dikambo dia mete ne ate: Diolelo diaki Yeso Kristo, owandji one wakasonama oma lende, diayoshikikala pondjo pondjo. Woho akona wa dieyaso na?
17. Woho akona w’eyaso one Yeso Kristo mbele owandji wakalakema na?
17 Tôhɔ eteketa a Ngabiyele, ondjelo waki Jehowa otsha le Mariya dikambo di’ona lakandahombe mbota. Nde akate ate: “Lokombo layonyohomba mboweta ko Yeso.” Koko Yeso takandahombe tshikala paka ona, kana onto pondjo la kete. Ngabiyele akakotsha ate: “Nde ayoyala woke, wayoweta voate: Ona Nkum’Olongo; ko Jehowa Nzambi ayowosha kiti ka diolelo ka Davidi, she, ko nde ayôlɛ lo nkumbo ka Jakobo pondjo, ko diolelo diande honga l’ekomelo.” (Luka 1:31-33, NW) Onde oso kema dikambo dia mamba dia mbeya one: Jehowa ambolongosola lowandji lomotshi la losembwe di’ongenongeno wa pondjo le wane w’olanga ndo wayasha le nde?
18. (a) Woho akona wa kondola Bible di’ekomelo ka mandji ya la kete na? (b) Lowandji laki Nzambi ayolosalɛ anto na?
18 Etena kayolanyema mandji tshe y’anto oma le lowandji laki Nzambi kaya suke. Yeso Kristo ayokamba olimu oko Nkum’Ekanga kalembia. Onkone mbakondola Bible dikambo dia ta diako ate: “Lu nshi ya khumi ya dikanga yako, Unyashungu leli l’ulungu ayutundja diulelu diahalanaki pundju. . . . Dio diayulanya waulelu ako tshe, diayashila ushiki, ku dio diame diayushikikala pundju.” (Danyele 2:44; Enyelo 19:11-16) L’okongo wa nanya waolelo akina tshe, lowandji laki Nzambi layokotsha ehomba a mete w’anto. Nkum’Ekanga Yeso Kristo ayotshungola anto ande tshe wele la kolamelo oma lo hemo, lotshundu ndo oma lo nyoi. Odakanelo honga nto, kana tuududu t’akanga a weola, ndjala kame ndo weho ekina w’akambo tshe wayolongoswama. Kete k’otondo kayonga la woladi wa mete ndo lutui ki. (2 Petero 3:13; Enyelo 21:3-5) Koko, eko ohomba sho mbeya wane wayonga ewandji a l’atei a lowandji lako la Diolelo diaki Nzambi.
[Diombwɛlo di’osato wa lo lɛkɛ 113]
Yeso akatumi ambeki ande dia vo tokamba olimu w’ohomba efula wa sambisha akambo w’endana la Diolelo diaki Nzambi
[Diombwɛlo di’osato wa lo lɛkɛ 114]
Kânga lam’aki loseno lande lo wâle, Yeso akatetemala la sambisha diolelo diaki Nzambi
[Diombwɛlo di’osato wa lo lɛkɛ 119]
Woho akona wenaye Yeso na:—oko nkum’ekanga kambolembia kana oko on’ashashi laheye ndjakokɛ?