BIBLIƆTƐKƐ WA LO ƐTƐRNƐTƐ wa Watchtower
Watchtower
BIBLIƆTƐKƐ WA LO ƐTƐRNƐTƐ
Ɔtɛtɛla
  • BIBLE
  • EKANDA
  • NSANGANYA
  • pe tshap. 16 lk. 134-141
  • Lowandji Laki Nzambi Lambotatɛka la Mbolɛ

Ndooko vidɛo yele lo kɛnɛ kɔsɔnyiyɛ.

Otokimwe, munga kakongi etena kakayatelesharjɛki vidɛo.

  • Lowandji Laki Nzambi Lambotatɛka la Mbolɛ
  • Kokaka We Monga la Loseno la Pondjo lo Paradiso ka la Kete
  • Ɛtɛ w'awui wahɔnyi
  • Awui wa woho akɔ
  • DIA LOWANDJI LONE LALƆMBA AKRISTO
  • NDE AMBOTATE MBOLƐ L’ATEI W’ATUNYI ANDE
  • ETENA KAKATATƐ LOWANDJI LAKI NZAMBI MBOLƐ
  • Diolelo Diaki Nzambi Diekɔ Lo Mbolɛ
    Ewo Katɔla Otsha lo Lɔsɛnɔ la Pondjo
  • Diolelo diaki Nzambi kɛdikɛdi na?
    Kakɔna kakoka Bible tetsha?
  • Diolelo diaki Nzambi kɛdikɛdi na?
    Bible etshatɔ mɛtɛ?
  • Diolelo diaki Nzambi diekɔ lo mbolɛ!
    Ngɛnangɛnaka la lɔsɛnɔ pondjo pondjo!—Kondja wahɔ oma lo wekelo wa Bible
Enda awui akina
Kokaka We Monga la Loseno la Pondjo lo Paradiso ka la Kete
pe tshap. 16 lk. 134-141

Tshapita 16

Lowandji Laki Nzambi Lambotatɛka la Mbolɛ

1. (a) Anto ane waki la mbetawo akawalangaka mbeya na? (b) Lande na diolelo diaki Nzambi diakelamɛka one “usumba” na?

AMBETA edja ka deko la deko di’enonyi, anto ane wele la mbetawo lo lowandji laki Nzambi wakayangaka dia mbeya etena kakahombe lowandji lako tatɛ la mbolɛ. Oko enyelo, Bible mbutaka ate: Abarahama kanga kolamelo “akalungamelaka usumba weli la tshina dia wulu, Unyashungu keli umbiki la olongosodi awo.” (Heberu 11:10) “Usumba” ako ele diolelo diaki Nzambi. Ko lande na mbowelɛ one “usumba” na? Ne dia lo nshi ya ntondo, aki mbekêlo le nkum’ekanga dia nde mbolɛ ladiko di’osomba. Dio diako diakôsaka anto tena efula diolelo oko osomba.

2. (a) Kakona k’enya one Diolelo aki dikambo dia mete le ambeki wa ntondo waki Kristo na? (b) Kakona kakawalangaka mbeya dia dikambo diadio na?

2 Diolelo diaki Nzambi aki dikambo dia mete le ambeki wa ntondo waki Kristo. Dikambo so menamaka oma lo woho wakawayashaka la wangasanu tshe lo olombwamelo a dio. (Mateu 20:​20-23) Dimbola ne diaki lo ntomba takiwo: Etena kakona kakahombe Kristo mbolɛ kame l’ambeki ande na? Lam’akenama Yeso le ambeki ande mbala kemotshi l’okongo wa elwelo kakinde, wakawôke dimbola ne: “Nkumadiondjo, onde l’etena kene kayôlwela Isariyele diolelo?” (Etsha 1:​6, NW) Onde we lawo, otema aye mbudɔdɔka dia mbeya etena kakatatɛ Kristo mbahemɛ oko Nkum’ekanga ka lowandji laki Nzambi, oko wakadisale ambeki waki Kristo?

DIA LOWANDJI LONE LALƆMBA AKRISTO

3, 4. (a) Kakona k’enya one Nzambi atôlɛka nshi tshe oko Nkum’ekanga na? (b) Ko lande na kakalakanya Kristo ambeki ande dia vo nomba woho wa diolelo diaki Nzambi diaye na?

3 Kristo akalakanya ambeki ande dia vo nomba Nzambi onkone: “Diulelu diaye diayi! Lulangu laye latshami la kete uku atshamalo l’ulungu.” (Mateu 6:​9, 10) Koko, onto omotshi kokaka mumbola ate: ‘Onde Jehowa Nzambi hatôlɛka nshi tshe oko nkum’ekanga? Ko naka osoku mbedio, lande na kahombaso nomba dia diolelo diakinde diaye na?’

4 Mete, Bible mbelɛka Jehowa ate: “Khum’ekanga ka pundju.” (1 Timote 1:17) Ndo ate: “Latuyalaka akakitsha kiti kandi ka diulelu l’ulungu. Diulelu diandi dieli ladiku dia andja tshe.” (Osambu 103:19) Omaloko, Jehowa tôngaka nshi tshe Omboledi a ladiko dia ditongami diakinde tshe. (Jeremiya 10:10) Koko, oma l’otombokwelo otsha le lowandji lakinde l’ekambo k’Edena, Nzambi akalongosola dia lowandji lotshikitani layale. Oso kele lowandji lako lakayolakanyaka Yeso Kristo ambeki ande l’okongo diko dia vo nombaka. Oyango a lɔ ele dia kumiya ekakatanu wakayohakemaka l’atei etena kakayatondja Satana Diabolo l’anto akina di’aha Nzambi ndjâla la lowandji ladiko diawo.

5. Ko naka diolelo diaki Nzambi mbedio, lande na k’elamedio nto one: diolelo diaki Kristo ndo diolelo diaki wa 144 000 na?

5 Lowandji lako l’oyoyo la Diolelo lambokondja wolo wa mbahemɛ oma le Nkum’ekanga ka Woke, Jehowa Nzambi. Diolelo diakinde mbedio. Mbala la mbala, Bible mbodielɛka ate: “diulelu dia Unyashungu.” (Luka 9:​2, 11, 60, 62; 1 Koreto 6:​9, 10; 15:50) Koko tatɛ oma lam’akasone Jehowa On’ande dia nde ndjala Owandji Omboledi, diolelo diako teketamaka nto oko diaki Kristo. (2 Petero 1:11) Oko akatashile la mena lo totshapita tambotshindjama l’okongo, anto 144 000 wakasonama oma l’atei a wa l’andja wayôlɛ kame la Kristo lo diolelo diako. (Enyelo 14:​1-4; 20:⁠6) Omaloko, Bible teketaka dikambo dia dio ate: “diulelu diakiwo.”​—⁠Danyele 7:⁠27.

6. Lo ndjela kene kata anto amotshi, etena kakona kakatatɛ mbolɛ diolelo diaki Nzambi na?

6 Anto amotshi mbutaka voate: Diolelo diakatatɛ la mbolɛ ononyi wakakalola Yeso l’olongo. Vo mbutaka voate: Kristo akamɛ la mbolɛ etena kakanda fukwɛ ambeki ande spirito k’osanto lo difesto dia pentekosta k’ase Juda l’ononyi 33 T.D. (Etsha 2:​1-4) Koko, lowandji la Diolelo lakalongosola Jehowa dia shidiya ekakatanu tshe wakatombe oma l’otombokwelo waki Satana kotatɛ la mbolɛ etena kako. Ndoko kene k’enya one “ona pami,” kitshimudi yande ko lowandji laki Nzambi lele Kristo mbele omboledi, akotɔ ndo akatatɛ la mbolɛ. (Enyelo 12:​1-10) Onde, lo woho omotshi Yeso akakondja diolelo l’ononyi 33 T.D.?

7. Kristo akatate la mbolɛ ladiko dia wa na l’ononyi 33 T.D. na?

7 Eelo, Yeso akatatɛ la mbolɛ ladiko di’etshumanelo k’ambeki ande wakahombe, l’edjedja ka wonya, tohomana lande l’olongo. Onkone mbata Bible dia dikambo diakiwo ate: kânga mbele wêke la kete, wakasɛkwama otsha lo “diolelo di’Ona aki [Nzambi] ka ngandji.” (Kolosai 1:​13, NW) Koko, lowandji lako kana “diolelo,” dia ladiko w’Akristo wele l’elongamelo ka loseno la l’olongo kema lowandji la Diolelo diakalakanya Yeso ambeki ande dia vo nombaka. Eko diolelo dia ladiko w’anto 144 000 ato wane wahomba mbolɛ kame la nde l’olongo. Lo edja ka deko la deko, paka vo ato mbôkongaka anto a dio. Omaloko, lowandji lako kana ‘diolelo di’Ona aki Nzambi ka ngandji,’ diayonga l’ekomelo paka l’etena kayovo one l’edihelo la l’atei w’anto ako wele l’elongamelo ka ntsho ndo tohomana la Kristo l’olongo. L’etena kako, vo hawotonga anto waki Kristo nto, koko wayonga emboledi kame la nde lo lowandji la Diolelo diakalakema edja la ntondo oma le Nzambi.

NDE AMBOTATE MBOLƐ L’ATEI W’ATUNYI ANDE

8. (a) Kakona k’enya one l’okongo wa elwelo kaki Kristo, etena kemotshi akahombe tokêta la ntondo ka nde mimɛ la mbolɛ na? (b) Nzambi akandatɛ Kristo lam’akakoke etena le nde dia nde mimɛ la mbolɛ na?

8 Etena kakakalola Kristo l’olongo l’okongo wa elwelo kakinde, nde kômimɛ la mbolɛ mbala kako otoyi oko Nkum’ekanga ka lowanji laki Nzambi. Koko, etena kemotshi ka kongɛ̂ akahombe tokêta oko akalembetshiya otomami Paulo ate: “Mpami kako [Yeso Kristo] akalambola olambo dia pekato pondjo pondjo ndo akadjase lo lonya l’omi laki Nzambi, akongɛ tatɛ oma lo etena keso polo ndo lam’ayohomba atunyi ande kitshama oko lohona l’ekolo ande.” (Heberu 10:​12, 13, NW) Kam’akakoke etena kakahombe Yeso tatɛ la mbolɛ, Jehowa akawotɛ ate: “Tshoka tolembia l’atei w’atunyi aye.”​—⁠Osambu 110:​1, 2, 5, 6, NW.

9. (a) Dikambo kuna diele aha anto tshe mbalanga diolelo diaki Nzambi na? (b) Etena kakatatɛ lowandji laki Nzambi mbolɛ, wedja asalawo na?

9 Onde dikambo dia diambo mbedio dia mboka one lowandji laki Nzambi leko l’atunyi? Kema ne dia aha onto tshe mbakombola monga la loseno la tshina dia lowandji lalomba anto ande dia vo tshâka paka akambo w’ololo. Omaloko, l’okongo wa nembetshiya woho one wayosa Jehowa la On’ande lowandji la l’andja w’otondo l’anya awo, Bible mbutaka ate: “wedja wakuki kele.” (Enyelo 11:​15, 17, 18) Wedja hawolange dia diolelo diaki Nzambi ndja ne dia Satana mbakesaka dia vo ndoshana ladio.

10, 11. (a) Lam’akatatɛ lowandji laki Nzambi mbolɛ, kakona kakatshama l’olongo na? (b) Kakona kakatshama la kete na? (c) Dia dikambo diakona di’ohomba efula diahombaso mbohɔ na?

10 Etena kakatatɛ lowandji laki Nzambi mbolɛ, Satana la andjelo wakinde wâkiko l’olongo. Lam’ele vo wakatonaka elombwamelo ka Diolelo diako, aha la tshimbatshimba, ta diakatombe. Kene kakatombe ko, Satana l’andjelo ande wakatshanyema oma l’olongo. Dia dikambo diako, dui dimotshi dia wolo diakate ate: “Kakiane panda kamboyala ndo wolo, ndo diolelo diaki Nzambi kakiso, ndo lowandji laki Kristo kakinde.” Eelo, lowandji laki Nzambi lakatatɛ la mbolɛ! Ongenongeno weko l’olongo ne dia Satana l’andjelo ande wakatshanyema oma lɛkɔ. Bible mbutaka ate: “Olongo le, ongenengene ndo nyu wane wodjashi loko!”​—⁠Enyelo 12:​7-12, NW.

11 Onde la kete lawo nto ongenongeno w’eko? Kema! Lo dihole dia ndjala osoku, tena dia wolo efula diele atayalaka mbele lane la kete. Bible totɛka ate: “Fonu la kete ndo l’ashi a wake, ne dia Diabolo amboholo oya le nyu, ele la kɛlɛ ka wolo, ne dia nde mbeyaka ate: etena kakinde keko tshitshe.” (Enyelo 12:​12, NW) Omaloko, dikambo di’ohomba efula diahombaso mbohɔ dio ne: Etatelo ka ɛlɔmbwamelo ka diolelo diaki Nzambi hôhomba mbela woladi la lutui ki osango ako wame la kete. Woladi wa mete wayôyela l’okongo, etena kayokime diolelo diako diaki Nzambi akambo wa la kete tshe l’anya awo. Dikambo so diayosalema l’ekomelo ka “etena ka tshitshe,” lam’ayonyema Satana l’andjelo ande di’aha vo soya anto nto.

12. Dikambo kuna diahombaso kongɛ dia Bible totɛ etena kakahombe diolelo diaki Nzambi mimɛ la mbolɛ na?

12 Ko etena kakona kakatshanyema Satana oma l’olongo ndo kakandahetaheta l’odudu tshe dia mbela ofukutanu la kete lo “etena ka tshitshe” na? Etena kakona kakamɛ lowandji laki Nzambi mbolɛ na? Onde Bible mbishaka okadimwelo oka? Sho pombaka kongɛ dia osoku mbedio. Lande na? Ne dia deko la deko di’enonyi la ntondo, Bible akewoya etena kakahombe Ona Nzambi menama mbala ka ntondo la kete oko onto dia ndjâla Mesiya. Lo mete, Bible akashikike ononyi wakandahombe koma Mesiya. Ko kakona kahombaso mbuta dia dikambo di’ohomba efula di’endana la oyelo waki Mesiya kana Kristo oko nkum’ekanga kambahema lo Diolelo diakinde na? Solo mete, sho pombaka kongɛ dia Bible totɛ etena kakahombe dikambo so tshâma!

13. Woho akona wakewoya Bible la ntondo ononyi wa mete wakahombe menama Mesiya la kete na?

13 Koko, onto omotshi kokaka mumbola ate: ‘Lo dihole diakona diakewoya Bible ate: ononyi kapanda mbakahombe Mesiya menama la kete na?’ Dibuku dia Danyele mbutaka ate: “Tatɛ oma lo etombelo ka dui dia mbolola ndo mbika Jerusalema nto polo le Mesiya Olombodi, ayonga mingu esambele, ndo nto mingu akumi asamalo la hiende,” mbuta ate lo sanganya kame mingu 69. (Danyele 9:​25, NW) Mingu 69 sho kema mingu ya mete mete yele la nshi 483, nshi yoleki ononyi w’otondo yema tshitshe tsho. Eko mingu 69 y’enonyi, kana enonyi 483. (Ɛdinya la Walelo 14:34.) Dui dia mbolola ndo nyomoka dihele dia Jerusalema diakashama l’ononyi wa 455 N.T.D.a (Nehemiya 2:1-8) Omaloko, mingu 69 y’enonyi sho yakashile kana yakakome l’okongo w’enonyi 483, mbuta ate: l’ononyi 29 T.D. Oso kele ononyi wa mete wakaye Yeso oya le Joani dia ndjobatizama! L’etena kako keso mbakandakitama la spirito k’osanto ndo mbakandakumi Mesiya kana Kristo.​—⁠Luka 3:​1, 2, 21-23.

ETENA KAKATATƐ LOWANDJI LAKI NZAMBI MBOLƐ

14. Kakona kalembetshiya “osongo” one wateketama lo tshapita 4 ya Danyele na?

14 Lo dihole diakona diakewoya Bible ononyi wakatatɛ Kristo la mbolɛ oko nkum’ekanga ka lowandji laki Nzambi na? Eko paka lo dibuku diako dia Danyele. (Danyele 4:​10-37) Loko teketamaka dia shakasaka y’osongo omotshi wele sodi sodi yawo koma polo l’olongo ndo y’enya dedi diaki Nkum’ekanga Nebukadineza ka la Babilona. Nde âki ladiko dia wa nkumi ya dikanga tshe y’anto yakôlɛka lo nshi yako. Koko, Nkum’ekanga Nebukadineza aki la dia mbetawo one onto omotshi lele ladiko dia tshe akôlɛka. Onto ako ele “Khum’Ulungu,” kana “Khum’ekanga ka l’ulungu,” Jehowa Nzambi. (Danyele 4:​34, 37) Omaloko, l’okoko woleki ohomba efula, osongo ako wele sodi sodi yawo koma polo ndo l’olongo oso akayokomaka dedi dia lowandji la woke laki Nzambi, djekoleko lo kene k’endana la diotonwelo diakilo la kete yaso nye. Lo edja k’etena kemotshi, Jehowa akakambaka olimu la lowandji lakinde l’ekimanyielo ka diolelo dimotshi diakandashikike ladiko dia wodja w’Isariyele. Dio diako diakawataka dia nkumi ya dikanga yakolɛka l’Isariyele oma lo nkumbo ka Juda one: vo wakôlɛka wodjashi lo “kiti ka diulelu [kaki Jehowa, NW].”​—⁠1 Ekondo 29:⁠23.

15. Etena kakawanyukola “osongo,” lande na kakawakeleka ehekele kato na?

15 Lo ndjela kene kakondola Bible lo tshapita 4 ya dibuku diaki Danyele, osongo w’otale tshwa one wakanyukwama. Koko, wakatshike ehekele kato lo kete ndo wakakikeleka l’ekodi wa mbolo ndo wa konga. Akasalema osoku woho wa kimanyiya di’aha ehekele kako mɔnga nto polo ndo l’etena kakashikike Nzambi dia ndjokikelekola ekodi ako woho a vo nyomɔmɔnga nto. Ko woho akona ndo l’etena kakona kakakoshama lowandji laki Nzambi na?

16. (a) Etena kakona ndo woho akona wakako lowandji laki Nzambi na? (b) Kakona kakatama le nkum’ekanga k’ekomelo kakadjase lo “kiti ka diulelu [kaki Jehowa, NW]” la Juda na?

16 Mete, diolelo dia Juda ne diakatongama oma le Jehowa diakaleke fukutana, do diako diakandasha Nkum’ekanga Nebukadineza dikimo woho wa nde dilanya kana dikosha. Dikambo so diakatshama l’ononyi 607 N.T.D. Enda kene kakatama l’etena kako le Sedekiya, nkum’ekanga k’ekomelo k’ase Juda one lakadjase lo kiti ka diolelo kaki Jehowa: “Onya ekata ka lowandji. . . . hoshama le onto nto polo ndo lam’ayoya one lele la wolo lo ndjela elembe, ko dimi layowosha ekata kako.”​—⁠Ezekiyele 21:​25-27, NW.

17. Etena kakona kakatatɛ l’ononyi 607 N.T.D. na?

17 Omaloko, lowandji laki Nzambi lak’enyamaka oma lo dedi dia “osongo” lakakoshama lo 607 N.T.D. Tatɛ oma l’aso, ndoko lowandji lokina lakemalaka nto l’ote wa lowandji laki Nzambi lane la kete. Onkone, lo 607 N.T.D. mbakatatɛ deko diakayelɛ̂ka Yeso Kristo l’okongo diko ate: “tena diakashikikema di’ase wedja,” kana “tena di’Apanganu.” (Luka 21:​24, NW; Crampon 1905) Lo edja kakaviya “tena diakashikikema,” Nzambi kômonga ndoko la lowandji otoyi lakahombe memala l’ote a lowandji lakinde la kete.

18. Kakona kakahombe tshama l’ekomelo ka “tena diakashikikema di’ase wedja” na?

18 Kakona kakahombe tshama l’ekomelo ka “tena diakashikikema di’ase wedja” diako so na? Jehowa akahombe mbisha wolo wa nombola le One “laki la wolo wa mbolɛ lo ndjela elembe.” Onto ako oso, Yeso Kristo mbênde. Omaloko, endaka sho mbeya etena kakakome “tena diakashikikema di’ase wedja,” kete tayeya nto etena kakona kakatatɛ Kristo mbolɛ oko nkum’ekanga.

19. Lo edja ka “tena” dingana diakahombe sukukala lowandji laki Nzambi aha la kamba olimu la kete na?

19 Lo ndjela Danyele tshapita ya nei, “tena diakashikikema” diako diakahombe monga “tena esambele.” Danyele menyaka ate: eleko ka “tena esambele” akahombe mbeta aha la lowandji laki Nzambi, lone lak’enyamaka oma lo dedi dia “osongo” kamba olimu la kete. (Danyele 4:​16, 23) Edja ka nshi ngana yele la “tena esambele” diako na?

20. (a) Edja kakona kele la “etena otoyi”? (b) Edja kakona kele la “tena esambele”? (c) Lande na kahombaso mbadia lushi otoyi oko ononyi otoyi na?

20 Enyelo tshapita 12, vɛsa 6 la 14 tewoyaka dia: nshi 1 260 mbedima la “etena otoyi [mbuta ate: etena 1] la tena [mbuta ate: tena 2] la etenyi otoyi l’ahende k’etena.” Mbuta ate lo tshe tshe tena 31/2. Omaloko, “etena otoyi” mbedima la nshi 360. Onkone, “Tena esambele” mbedima la nshi 2 520 (360 × 7). Kakiane, naka sho ndjela olembe wa lo Bible wata ate: lushi otoyi ele yediko y’ononyi otoyi, kete “tena esambele” mbedima la enonyi 2 520.​—⁠Walelo 14:34; Ezekiyele 4:⁠6.

21. (a) Etena kakona kakamɛ ndo kakakomɛ “tena diakashikikema di’ase wedja” na? (b) Etena kakona kakatatɛ lowandji laki Nzambi mbolɛ na? (c) Lande na kele eko ololo nomba dia diolelo diaki Nzambi diaye na?

21 Takashile la mena dia “tena diakashikikema di’ase wedja” diakatatɛ mbadiama l’ononyi 607 N.T.D. Omaloko, enonyi 2 520 mbadiama tatɛ oma l’ononyi ongo tokonyaka polo lo 1914 T.D. Oso kele ononyi one wakakomɛ “tena diakashikikema.” Anto efula weke la loseno polo ndo kakiane watôhɛ akambo wakatombe lo 1914. L’ononyi ako mbakatatɛ Ta dia Ntondo di’andja w’otondo ndo mbakatatɛ eleko k’ofukutanu wa mamba watetemala polo ndo lo nshi yaso nye. Dikambo so nembetshiyaka one: Yeso Kristo akatatɛ la mbolɛ oko nkum’ekanga ka lowandji laki Nzambi la l’olongo lo 1914. Ndo lam’ele Diolelo diakatatɛ la mbolɛ, he wonya ambokoka dia nomba dia diolelo diako “diayi” ndo dianya dikonge diaki Satana di’akambo wa kolo oma la kete!​—⁠Mateu 6:10; Danyele 2:⁠44.

22. Dimbola diakona diokoki anto amotshi mboka na?

22 Koko, onto omotshi kokaka mumbola ate: ‘Naka Kristo akashile la kalola dia mbolɛ lo diolelo diaki She, ko lande na k’eso hatowenyi na?’

[Notɛ ka l’ɛsɛ ka dikatshi]

a Dia we kondja tolembetelo t’enya one dui diako diakakimwama l’ononyi 455 N.T.D., enda ote a dui one: “Artaxerxès” lo dibuku Auxiliaire pour une meilleure intelligence de la Bible, diakafundama oma le Watchtower Bible and Tract Society of New York, Inc.

[Diombwɛlo di’osato wa lo lɛkɛ 140, 141]

Lo 607 N.T.D., diolelo diaki Nzambi dia la Juda diakakɔ.

Lo 1914 T.D. Yeso Kristo akatatɛ la mbolɛ oko nkum’ekanga ka lowandji laki Nzambi la l’olongo

607 N.T.D.—1914 T.D.

Kɔlɛkɔlɛ 607 N.T.D.—Kɔlɛkɔlɛ 1 N.T.D. = ENONYI 606

Kɔlɛkɔlɛ 1 N.T.D.—Kɔlɛkɔlɛ 1914 T.D. = ENONYI 1914

TENA ESAMBELE DI’APANGANU = ENONYI 2 520

[Diombwɛlo di’osato wa lo lɛkɛ 134]

“Onde l’etena kene kayôlwela Isariyele diolelo?”

[Diombwɛlo di’osato wa lo lɛkɛ 139]

Osongo w’otale tshwa wa lo Danyele tshapita 4 eko dedi dia lowandji laki Nzambi. Lo edja k’etena kemotshi, lowandji lako lakakambaka olimu l’ekimanyielo ka diolelo dia Juda

[Diombwɛlo di’osato wa lo lɛkɛ 140, 141]

Osongo wakanyukwama etena kakalanyema diolelo dia Juda

    Ekanda wa l’Ɔtɛtɛla (1983-2025)
    Tomba
    Ɔtɔ
    • Ɔtɛtɛla
    • Kahana l'onto
    • Nango
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Ɛlɛmbɛ w'okambelo
    • Awui wa sheke
    • Paramètres de confidentialité
    • JW.ORG
    • Ɔtɔ
    Kahana l'onto