Tshapita 17
Okalwelo Waki Kristo—Woho Akona w’Ɛnamawo Na?
1. (a) Daka diakona diakalake Kristo na? (b) Naa ohomba wele l’okalwelo waki Kristo na?
“LAYUKALULA.” (Joani 14:3) Oso kele daka ne diakasha Yeso Kristo apostolo ande l’otsho wakinde lawo la ntondo ka nyoi kande. Nshi nye, ohomba weko efula wa monga la woladi, demba ki ndo loseno l’ololo, akambo ane wele okalwelo waki Kristo ahemi l’okudi wa Diolelo ayela anto tshe. Ko woho akona wotohomba Kristo kalola na? Akona awena, ndo lo woho akona?
2. (a) L’okalwelo wakinde, otsha le nde otohomba Kristo mbosa ambeki ande akitami kame ndo apostolo ande dia vo tônga la loseno na? (b) Woho akona w’alemba wayônga lawo lɛkɔ na?
2 Lo okalwelo ande, Kristo haye dia ndjonga la loseno la kete. Koko, wane wahomba mbolɛ kame la nde oko nkumi ya dikanga mbɔsama dia tosena la nde kame l’olongo. Yeso akatɛ apostolo ande ate: “Layukalula la ndjunyulungula, dia nyu ndjala lene ayumuyala.” (Joani 14:3) Omaloko, l’okalwelo waki Kristo, wane wambosama l’olongo wambokoma anto wa lo nyuma, ndo vo w’enako Kristo lo demba diakinde dia lotombo dia lo nyuma. (1 Koreto 15:44) Ko onde atshikadi w’anto akina, wane wahatshu l’olongo, w’enako Kristo etena k’okalwelo ande?
LANDE NA K’ENDE HAKOKE
KALOLA OKO ONTO
3. Djembetelo yakona ya lo Bible y’enya one anto hawenaki Kristo nto pondjo na?
3 L’otsho ako wame, Yeso akatetemala la mbutɛ apostolo ande ate: “Etenyi ka tshitshe ketu, ko wa la kete hawomenyi ntu.” (Joani 14:19) “Wa la kete” ele anto. Omaloko, lo dihole ne Yeso akate dia anto wa la kete hawotowena nto l’okongo wa edelo kakinde otsha l’olongo. Otomami Paulo akafunde ate: “Kânga mbakateye Kristo lo ndjela oko wakinde l’emunyi, solo mete, aha woho oso mbaweyaso nto kakiane.”—2 Koreto 5:16, NW.
4. Kakona k’enya one Kristo otohomba kalola oko nyuma ka wolo ndo kah’enama na?
4 Koko, anto efula mbetawoka one: Kristo ayokalola lo woho ako wame wa demba di’onto ne diakandadakema la dio, ndo one: anto tshe wa la kete wayowena. Koko, Bible mbutaka ate: Kristo pombaka kalola lo lotombo kame la andjelo tshe, ndo ate: nde pombaka mbidjase “lu kiti ka diulelu [kande ka lotombo, NW].” (Mateu 25:31) Otondônga one Yeso akahombe ndja dia ndjodjase oko onto lo kiti ka diolelo ka la kete, tshike dihole di’osande diotônga l’ɛse ka ne diele la andjelo. Koko nde amboya oko one loleki wolo ndo lele la lotombo lele ladiko dia ana waki Nzambi tshe wa lo nyuma ndo ele h’enama lo washo w’anto oko wele an’a Nzambi ako haw’enama.—Filipi 2:8-11.
5. Lande na kele Kristo totondohomba kalola lo demba di’onto na?
5 Lo wedi okina, oleki yediko y’enonyi 1 900 wambeta, aki ohomba efula le Yeso dia nde ndjakitshakitsha woho wa koma onto. Nde akahombe kimo loseno lakinde la lonto l’olowanyi oko otshungɔ dia dikambo diakiso. Onkone mbakalembetshiya Yeso dikambo so ate: “Mapa wayomokimɔ, ele demba diami dia loseno l’anto.” (Joani 6:51, NW) Omaloko mbele, Yeso akakimo demba diande di’emunyi oko olambo lo dikambo di’anto. Onde, ololo w’olambo ako wotônga pondjo? Onkone mbakadimola otomami Paulo ate: “Sho tambosantoyama oma l’ekimanyielo k’olambo wa demba diaki Yeso Kristo mbala kako otoyi ndo pondjo.” (Heberu 10:10, NW) Lam’ele nde akakimo demba diande di’emunyi dia loseno la wa l’andja, Kristo hakoke nyomodiosa nto dia ndjala onto mbala kekina. Eko oma l’okoko ako w’ohomba efula oso mbele okalwelo ande hakoke tshama lo demba di’onto ne diakandalambola mbala kako otoyi ndo pondjo.
DEMBA DI’EMUNYI KOMBOSAMA L’OLONGO
6. Lande na kele anto efula mbetawoka one: Kristo akadɛ la demba diakinde di’emunyi l’olongo na?
6 Koko, anto efula mbetawoka one: Kristo akadɛ l’olongo la demba diakinde di’emunyi. Vo watôsaka oko yɛ̂kɔ, kitshimudi y’one: etena kakôlɔ Kristo oma l’edo, demba diakinde di’emunyi kotanema nto lo diombo. (Mako 16:5-7) Ndo, l’okongo wa nyoi kakinde, Yeso akenama le ambeki ande ele lo demba di’emunyi dia mbamanya fundo one nde akanyomokalola nto lo loseno. Lushi lomotshi Nde akakumi polo ndo lo mbute otomami Toma dia nde mbidja lonya lo lofô laki lo lohandju Lakinde woho wa Toma mbetawo ate: mete Nde akashile la mbolɔ. (Joani 20:24-27) Onde oso kema tolembetelo t’enya one Kristo akolɔ lo woho ako wame wa demba diakandadakema ladio?
7. Naa djembetelo yele laso y’enya one Kristo akadɛ l’olongo oko onto la lo nyuma na?
7 Kema, aha osoku. Aha la mbishe, Bible mbutaka ate: “Kristo ndameme akavu mbala kako otoyi lo kene k’endana la pekato . . . , akadiakema l’emunyi, koko akakaloyama lo loseno lo nyuma.” (1 Petero 3:18, NW) Anto ane wele l’alemba w’emunyi ndo wa dikila hawokoke monga la loseno l’olongo. Dia elwelo ka loseno la l’olongo, Bible mbutaka ate: “Ambonɛma demba di’emunyi, ambolwama demba dia nyuma. . . . emunyi la dikila hawokoke kita diolelo diaki Nzambi.” (1 Koreto 15:44-50, NW) Onyake paka anto a lo nyuma wele l’alemba a nyuma mbele l’akoka wa monga la loseno l’olongo.
8. Kakona kakakomɛ demba di’emunyi diaki Kristo na?
8 Ko kakona kakakomɛ demba di’emunyi diaki Yeso na? Onde ambeki kôtana diombo diakinde hwe? Osoku mbakidio ne dia Nzambi akanya demba diaki Yeso. Dikambo kuna diakasale Nzambi osoku na? Ele dia kotsha kene kakafundama lo Bible. (Osambu 16:10; Etsha 2:31) Jehowa akenyi ololo minya demba diaki Yeso oko akandasale la demba diaki Mose. (Ehwelo k’Elembe 34:5, 6) Nto, otondonga demba diaki Yeso diakatshikala lo diombo, tshike ambeki ande totowohotɔ ololo one nde akolwama oma l’edo ne dia lo nshi yako sho vo kômbokaka l’ololo tshe akambo wa lo nyuma.
9. Woho akona wakakoke Toma mbidja lonya lakinde lo lofô laki lo demba diaki Yeso l’okongo wa elwelo kande na?
9 Toma ndokoso akadje lonya lakinde lo lofô laki lo lohandju laki Yeso, onde dikambo so mbutaka dia: Yeso akôlɔ oma l’edo la demba diakandahanema ladio l’otamba? Kema, Yeso akahilo tsho kana akose demba di’emunyi oko akadisale andjelo lo nshi ya ntondo. Dia Nde shidiya tamu taki Toma one Nde aki onto kapanda, Nde akalote demba diaki la fô. Nde ak’enama oko onto la mete, one lele l’akoka wa ndɛ la wa nɔ, oko woho one wakasale andjelo ane wakalongɔma mbala kemotshi le Abarahama.—Etatelo 18:8; Heberu 13:2.
10. Kakona k’enya one Yeso akalote weoho efula w’alemba wa l’emunyi na?
10 Kânga mbakayaenya Yeso le Toma la demba dia woho one wakandadiakema ladio, Nde akalote weoho ekina w’alemba etena kakand’enamaka le ambeki ande. Dio diako diaki Mariya Mandɛlɛnyi akafonya dia Yeso aki okambi w’ekambo. Lo tena dimotshi, ambeki ande kômbeyaka esadi esadi. Kene kakâdiholaka washo lo mbala la mbala yako sho tshe dia vo mbowêya kômongaka diema dia demba diakinde, koko wakaweyaka oma l’ekimanyielo k’oteketa wakinde omotshi kana otshelo.—Joani 20:14-16; 21:6, 7; Luka 24:30, 31.
11, 12. (a) Lo woho akona wakamo Kristo oma la kete na? (b) Ko lo woho akona wototohomba kongɛ okalwelo waki Kristo na?
11 Lo nshi 40 yakayele elwelo kakinde, Yeso akenama mbala la mbala le ambeki ande l’ekimanyielo ka demba di’emunyi. (Etsha 1:3) L’okongo diko mbakandayodɛka l’olongo. Koko, onto omotshi kokaka mumbola ate: ‘Onde andjelo ahende waki lam’akandatadɛka kombutɛ apostolo voate: Kristo “ayuya [lo woho ako wame, NW] uku awenanyu atatshu utsha l’ulungu”?’ (Etsha 1:11) Eelo, osoku mbakawate. Koko, lembetɛ dia vo wakate voate: “lo woho ako wame,” koko aha one: la demba diako diame. Ko lo woho akona wakatshu Yeso na? Aha la londjo ndo aha lo washo w’anto tshe. Onyake paka atomami wakinde ato mbakeye dikambo diako. Wa l’andja kôdieya.
12 Enda woho one wakondola Bible dikambo di’endana la okakitɔnwelo waki Yeso l’atomami wakinde etena kakandatadɛka otsha l’olongo ate: “Lam’akawendaka, nde akadiyama ko dînge diakôkombe lo washo awo.” (Etsha 1:9, NW) Onkone, lam’akatadiyamaka Yeso otsha l’olongo, dînge diakaye ko diakodimanya lo washo w’atomami ande. Omaloko, Yeso akashisho lo washo awo. Takawakoke mbowena nto. Onkone, l’ekimanyielo ka demba diakinde dia nyuma, mbakandadɛ otsha l’olongo. (1 Petero 3:18) Woho ako wame mbele, okalwelo wakinde hatenama ne dia nde akahombe kalola lo demba dia nyuma.
WOHO AKONA WELE ASHO TSHE WAYOWENA
13. Woho akona ahombaso mboka wotelo one wata dia: ‘washo tshe wayena’ Kristo lam’ayayondoya lo wange na?
13 Woho akona wahombaso mboka eteketa wa lo Enyelo 1:7 na? Lo dihole diako, otomami Joani akafunde ate: “Enda, ndi uyayi lu angi. Ashu tshe wayuwena, ndu wane wakawungula dikonga. Ku [nkumbo tshe ya la kete yayolela, NW] dia dikambu diandi.” Lo dihole ne, Bible hateketa dia mena metemete la asho w’enaso ane, koko eko mena ka lo lomba, mbuta ate: sedingola kana mboka lo lomba. Omaloko, di’onto menya one: nde ambomana fundo kana amboka dimena dikambo diawotɛwo, nde kokaka mbuta ate: ‘Lambena.’ Mete, Bible teketaka dikambo dia “ashu w’etema anyu.” (Efeso 1:18) Omaloko, wotelo one: “ashu tshe wayuwena” nembetshiyaka ate: anto tshe wayoka kana wayoshihodiɛ kana nto wayohotɔ l’ololo tshe one Kristo ongakɔ.
14. (a) Wotelo one: “wane wakawungula” alembetshiyawo na? (b) Dikambo kuna diele ayonga delo dia woke etena kayohotɔ anto tshe one: Kristo ôngakɔ na?
14 Anto ane ‘wakôngola’ Yeso wambovokaka. Omaloko vo wambokoma dedi di’anto wele, lam’atshelawɔ ambeki waki Kristo wa nshi nye kolo, weko lo ndjela enyelo kaki anto ango wa l’eleko ka ntondo. (Mateu 25:40, 45) Kema edja nto, Kristo ayodaka atshi w’akambo wa kolo wa ngaso. Vo wamboshilaka la kondja lohɛmɔ dia dikambo diako. Lam’ayoya elanyelo kako, vo “wayena” kana wayohotɔ ololo kene kayosalema. Ndo delo diakiwo diayoyala woke efula!
ONDE KRISTO AYOKALOLA LA KETE?
15. Lo woho akona wakambema tena efula oteketa one “okalwelo” olimu na?
15 Kalola eko l’olembetshiyelo ukina ladiko dia mimo lo dihole dimotshi dia ntsho lo dihole dikina. Oko enyelo, watotaka di’onto lele la hemo ndo lakahande mvo one: ‘oma l’etale mbayandaye.’ Ndo di’owandji w’edjedja one: ‘nde ambokalola lo lowandji.’ Woho ako wame mbele, Nzambi akatɛ Abarahama ate: “Layokalola oya le ye ononyi w’oyoyo l’etena kene, ndo Sara ayonga l’ona.” (Etatelo 18:14; 21:1, NW) Okalwelo waki Jehowa kômenya one nde akahombe ndja ndameme ndo menama koko menyaka dia nde akakotola yambalo yakinde otsha le Sara dia kotsha daka diakinde.
16. (a) Lo woho akona wotokalola Kristo oya la kete na? (b) Etena kakona kakakalola Kristo ndo kakona kakatshâma na?
16 Woho ako wame mbele, okalwelo waki Kristo hate one nde otohomba menama l’okalwelo ande oya la kete nye. Koko menyaka dia nde ambokondja wolo wa mbahemɛ lo Diolelo ladiko dia kete ndo ambokotola yambalo yakinde oya le yo. Totondonga l’ohomba wa tako kiti kande ka diolelo ka l’olongo woho wa ndja la kete dia ndjokotsha akambo aso. Oko akatashile mena lo tshapita yetshi, tolembetelo ta lo Bible menyaka dia l’ononyi wa 1914 T.D. mbakakoke etena kakashikike Nzambi dia Kristo kalola ndo mimɛ la mbolɛ. L’etena kako mbakadjama mbeka kene l’olongo: “Kakiane panda kamboya ndo wolo, ndo diolelo diaki Nzambi kaso, ndo lowandji laki Kristo kande.”—Enyelo 12:10, NW.
17. Lam’ele okalwelo waki Kristo hawenama, akandatosha dia sho mbeya one nde amboshila la kalola na?
17 Lam’ele okalwelo waki Kristo haw’enama, onde woho omotshi weko dia mbeya one mete dikambo so diakakotshama? Eelo, woho omotshi weko. Kristo ndameme akakimo “djembetelo” motshi y’enama yahombaso mbeya one kânga mbahand’enama, nde amboshila la kalola ndo ekomelo k’andja kaya suke. Tosedingole “djembetelo” yako.
[Diombwɛlo di’osato wa lo lɛkɛ 142]
Kristo akakimo demba diakinde oko olambo. Takandakoke nyomodiosa nto dia ndjala onto mbala kekina nto
[Diombwɛlo di’osato wa lo lɛkɛ 144]
Lande na Mariya Mandɛlɛnyi akose Yeso oko okambi w’ekambo l’okongo wa elwelo kakinde na?
[Diombwɛlo di’osato wa lo lɛkɛ 145]
Lo woho akona wa demba di’emunyi diakatɛ Yeso lakashile la mbolɔ Toma ate anande na?
[Diombwɛlo di’osato wa lo lɛkɛ 147]
Kristo akahombe kalola lo ndjela woho ako wame wakandatshike kete. Lo woho akona wakandatshu na?