BIBLIƆTƐKƐ WA LO ƐTƐRNƐTƐ wa Watchtower
Watchtower
BIBLIƆTƐKƐ WA LO ƐTƐRNƐTƐ
Ɔtɛtɛla
  • BIBLE
  • EKANDA
  • NSANGANYA
  • lr tshap. 21 lk. 112-116
  • Onde Sho Pombaka Ndjafuna Lo Dikambo Tshɛ?

Ndooko vidɛo yele lo kɛnɛ kɔsɔnyiyɛ.

Otokimwe, munga kakongi etena kakayatelesharjɛki vidɛo.

  • Onde Sho Pombaka Ndjafuna Lo Dikambo Tshɛ?
  • Etshama oma le Ombetsha a woke
  • Awui wa woho akɔ
  • Ohomba wa nɔmbaka ndo wa monga l’okitshakitsha
    Yeso ekɔ mboka, mɛtɛ ndo lɔsɛnɔ
  • Ohomba wa nɔmba la wa ndjâkitshakitsha
    Onto loleki woke lo tena tshɛ
  • Mateo ambelamɛ
    Yeso ekɔ mboka, mɛtɛ ndo lɔsɛnɔ
  • ‘Nyɔsɛnɛ ndo nyewɔ wodoya w’Afarisɛ’
    Tshoto y’Etangelo Mbewoyaka Diolelo diaki Jehowa—2012
Etshama oma le Ombetsha a woke
lr tshap. 21 lk. 112-116

TSHAPITA 21

Onde Sho Pombaka Ndjafuna Lo Dikambo Tshɛ?

OFUNU kɛdikɛdi na? Onde wɛ mbeyaka?. . . Tende ɛnyɛlɔ kɛnɛ. Onde wɛ ambohembaka lushi lɔmɔtshi dia sala dui dimɔtshi diahayeye dimɛna? Ondo wɛ ambohembaka mboka ponde. Kana ondo wɛ ambohembaka kɛnyɔ ya fumbɔka ɔkɔdi. Onde onto ɔmɔtshi ambokotɛka ate: “Yee! Dimi koka koleka mbeya fumbɔ”?. . . Naka onto ambokotɛka ngasɔ, kete nde akakofunɛka.

Ngande watoyaokaka lam’asala anto akina dui sɔ? Onde wɛ nangaka onto kofunɛ?. . . Lâsɔ, oko le yɛ ngande wakoka anto akina ndjaoka naka wɛ ndjafuna?. . . Onde ekɔ dimɛna mbutɛ onto okina ɔnɛ “dimi koleka”?. . . Onde Jehowa nangaka anto wasala dui sɔ?. . .

Ombetsha a Woke akeyaka anto wakakanyiyaka ɔnɛ vɔ ndeka anto akina. Vɔ wakayafunaka kana wakayadiyaka vɔamɛ ndo wakɔnyɔlaka anto akina. Ɔnkɔnɛ, lushi lɔmɔtshi Yeso akawatɛ ɔkɔndɔ ɔmɔtshi dia mbaɛnya dia ekɔ kɔlɔ ndjafuna. Tohokame ɔkɔndɔ akɔ.

Ɔkɔndɔ akɔ mendanaka l’Ofarisɛ l’onongodi w’elambo ɔmɔtshi. Afarisɛ waki embetsha wa l’ɔtɛmwɛlɔ ndo mbala efula vɔ wakasalaka awui wate kana vɔ ndeka anto akina tshɛ ɔlɔlɔ kana ekila. Ofarisɛ wa l’ɔkɔndɔ waki Yeso akatshu otsha lo tɛmpɛlɔ kaki Nzambi ka la Jerusalɛma dia tɔlɔmba.

Yeso akate ate onongodi w’elambo nde lawɔ akatshu otsha lo tɛmpɛlɔ dia tɔlɔmba. Anto efula konangaka anongodi w’elambo. Vɔ wakɔsaka di’anongodi w’elambo wakonaka dia mbava. Ndo aki mɛtɛ dia mbala mɔtshi anongodi w’elambo efula komongaka la losembwe.

Ɔnkɔnɛ lam’akawakome lo tɛmpɛlɔ, Ofarisɛ akatatɛ la nɔmba Nzambi ate: ‘Nzambi le, lambokosha losaka nɛ dia dimi kema otshi wa pɛkato oko anto akina. Dimi halave diangɔ di’anto kana sala awui akina wa kɔlɔ. Dimi bu oko onongodi w’elambo ɔnɛ. Dimi lekɔ onto ɔlɔlɔ. Dimi kilaka mbo ya ndɛ mbala hiende lo lomingu, ɔnkɔnɛ dimi mongaka l’etena efula ka kanyiya dikambo diayɛ. Ndo dimi kimɔka etenyi ka dikumi ka diangɔ diami tshɛ lo tɛmpɛlɔ.’ Ofarisɛ ɔsɔ akafɔnyaka mɛtɛ dia nde ndeka anto akina, shi mɛtɛ?. . . Ndo nde akatɛ Nzambi dui diakɔ.

Koko onongodi w’elambo kosala ngasɔ. Nde komenda kânga otsha l’olongo lam’akandalɔmbaka. Nde akemala tshalola ɔkɔlɛ ɔtɛ. Onongodi w’elambo ɔsɔ akakiyana efula lo dikambo dia pɛkato yande ndo akayakɔmɔlaka lo ntolo kande la lonyangu. Nde komona dia mbutɛ Nzambi ɔlɔlɔ ande. Koko nde akalɔmbɛ ate: ‘Nzambi le, omboke kɛtshi dimi otshi wa pɛkato.’

L’atei w’anto asɔ ahende, onto akɔna afɔnyayɛ akangɛnyangɛnya Nzambi? Onde Ofarisɛ lakafɔnyaka dia nde aki kanga ɔlɔlɔ efula? Kana onongodi w’elambo laki la lonyangu l’ɔtɛ wa pɛkato yande?. . .

Yeso akate di’onongodi w’elambo mbakangɛnyangɛnya Nzambi. Lande na? Yeso akalembetshiya ate: ‘Nɛ dia onto tshɛ lona dia mɛnya dia nde ndeka anto akina ayokitshakitshama. Koko onto layakitshakitsha ayodiyama.’​—⁠Luka 18:​9-14.

Wetshelo akɔna wakasha Yeso l’ɔkɔndɔ ande ɔsɔ na?. . . Nde aketsha dia kema dimɛna kanyiya ɔnɛ sho ndeka anto akina. Mbeyaka monga ko sho hatotota ɔnɛ sho ndeka anto akina, koko etsha aso koka mɛnya dia sho fɔnyaka ɔnɛ sho mbâleka. Onde ndoko lushi lakayɛnya oma l’etsha ayɛ diele oko wɛ ndeka anto akina?. . . Tɔshi ɛnyɛlɔ kaki ɔpɔstɔlɔ Petero.

Lam’akatɛ Yeso ambeki ande ate vɔ tshɛ wayowolawɔ lam’ayowowonda, Petero akafune ate: ‘Oyadi kânga anto akina tshɛ wambokolawɔ, dimi hakolawɔki pondjo!’ Petero komonga la shadiya. Nde akaleke ndjaɛkɛ lende ndamɛ. Ndo nde mbakalawɔ Yeso. Koko nde akayokawola oko wayotɛna lo Tshapita 30 ya dibuku nɛ.​—⁠Mateu 26:​31-33.

Tɔshi ɛnyɛlɔ kɛmɔtshi ka nshi nyɛ. Ondo vɔ mbeyaka koka wembola ɛmɔtshi la kalasa wɛ l’osekayɛ ɔmɔtshi. Ayoyosala naka wɛ koka kadimola dimɛna esadi eto koko osekayɛ okina la lo kalasa heye ekadimwelo akɔ na? Lo mɛtɛ, wɛ ayɔngɛnangɛna lam’eyayɛ ekadimwelo. Ko onde ayonga dimɛna wɛ ndjaɛdika l’onto laheye ekadimwelo akɔ?. . . Onde ekɔ dimɛna wɛ ndjaɔsa dia wɛ ndeka onto ɔsɔ?. . .

Kɛsɔ mbakasale Ofarisɛ. Nde akafune dia nde ndeka onongodi w’elambo ɔlɔlɔ. Koko Ombetsha a Woke akate dia Ofarisɛ akayakesaka. Ekɔ mɛtɛ di’onto ɔmɔtshi mbeyaka sala dui dimɔtshi dimɛna efula oleki onto okina. Koko kɛsɔ hɛnya mɛtɛ dia nde ekɔ onto l’ɔlɔlɔ efula.

Ko naka tekɔ l’ewo koleki onto okina, onde ekɔ ɔlɔlɔ sho ndjafuna?. . . Tokane yimba lo dui sɔ. Onde shoamɛ mbakatonge wɔɔngɔ aso?. . . Kema, Nzambi mbakatosha wɔɔngɔ sho tshɛ. Ndo suke la dui tshɛ dieyaso, sho takadieke oma le onto ɔmɔtshi. Ondo takadia awui akɔ oma lo dibuku. Kana ondo onto ɔmɔtshi mbakatotɛwɔ. Oyadi tambeya dui dimɔtshi shoamɛ, ngande weyiso dui diakɔ na?. . . Ele lo kamba la wɔɔngɔ wakatosha Nzambi.

Lam’adja onto ɔmɔtshi welo efula dia sala dui dimɔtshi, ekɔ dimɛna dia wɛ mbotɛ dui dimɔtshi di’okeketsha. Tɛnde dia wɛ nangaka kɛnɛ kakandasadi. Ondo wɛ koka mbôkimanyiya dia nde nyomoleka sala dui diakɔ dimɛna. Kema wɛ nangaka di’anto kosalɛ ngasɔ?. . .

Anto amɔtshi ndeka anto akina wolo. Ayoyosala naka wɛ ndeka ɔnanyɔ kana kadiyɛ kɛmɔtshi wolo na? Onde wɛ pombaka ndjafuna l’ɔtɛ wa dui sɔ?. . . Kema. Diangɔ dialɛso mbatokimanyiya dia monga la wolo. Nzambi mbatondja wonya, mbalɔsha mvula ndo mbasha kɛnɛ tshɛ kele ohomba dia tosha diangɔ dia ndɛ, shi mɛtɛ?. . . Lâsɔ, Nzambi mbahombaso mbisha losaka l’ɔtɛ wa wolo wele laso.​—⁠Etsha 14:​16, 17.

Shi ndoko onto l’atei aso lalanga mboka woho wayafuna onto?. . . Tohɔ ɛtɛkɛta waki Yeso w’ɔnɛ: ‘Salɛ anto akina kɛnɛ kalangayɛ vɔ kosalɛ.’ Naka sho sala dui sɔ, kete hatotonga pondjo oko Ofarisɛ wakayafunaka wa l’ɔkɔndɔ waki Ombetsha a Woke.​—⁠Luka 6:⁠31.

Lushi lɔmɔtshi, onto ɔmɔtshi akete Yeso ate kanga ɔlɔlɔ. Onde Ombetsha a Woke akate ate: ‘Eelo, dimi lekɔ kanga ɔlɔlɔ’?. . . Kema, nde kombuta ngasɔ. Koko, nde akate ate: “Nduku leli ololo, tshikima [Nzambi] ndame.” (Mako 10:18) Kânga mbaki Ombetsha a Woke kokele, nde kondjafuna. Koko, nde akasha lotombo tshɛ le Jehowa, She.

Ko onde ekɔ onto ɔmɔtshi lakokaso funaka dikambo diande?. . . Eelo. Sho koka funaka dikambo diaki Jehowa Nzambi, Otungi aso. Lam’ɛnaso olongo aya l’alangi w’amɛna etena katɔtɔ wonya kana kɛnaso diangɔ dikina dia diambo diakandatonge, sho koka mbutɛ onto ɔmɔtshi ɔnɛ: ‘Jehowa, Nzambi kaso ka diambo mbakatonge ɛngɔ kɛnɛ!’ Tongake nshi tshɛ suke dia mbewoya anto awui wa weke wambosalaka Jehowa ndo wayondosala lo nshi yayaye.

Adia kɛnɛ kata Afundelo lo dikambo di’ofunu, kana dia lotamanya dia mbeya woho wahombaso mbewɔ ofunu: Tukedi 16:​5, 18; Jeremiya 9:​23, 24; 1 Koreto 4:7; ndo 13:⁠4.

[Osato wa lo lɛkɛ 113]

Bonde kakangɛnangɛna Nzambi onongodi w’elambo koko aha Ofarisɛ?

[Osato wa lo lɛkɛ 115]

Onde naka wɛ ekɔ l’ewo koleki anto akina, kete wɛ amboleka anto tshɛ mbeya?

[Osato wa lo lɛkɛ 115]

Lande na kele ekɔ kɔlɔ dia funa naka tekɔ la wolo ndeka onto okina?

[Osato wa lo lɛkɛ 116]

Ɔna pami ɔnɛ ekɔ lo funa dikambo diakɔna?

    Ekanda wa l’Ɔtɛtɛla (1983-2025)
    Tomba
    Ɔtɔ
    • Ɔtɛtɛla
    • Kahana l'onto
    • Nango
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Ɛlɛmbɛ w'okambelo
    • Awui wa sheke
    • Paramètres de confidentialité
    • JW.ORG
    • Ɔtɔ
    Kahana l'onto