LAEBORARI YA MO INTERNET
Watchtower
LAEBORARI YA MO INTERNET
Setswana
š
  • ê š ô Ê Š Ô
  • BAEBELE
  • DIKGATISO
  • DIPOKANO
  • g94 2/8 ts. 23-25
  • Tshekatsheko Ya Se Se Tsalang Dikomang

Ga go na bidio mo karolong eno.

Tshwarelo, bidio eno ga e kgone go tlhaga.

  • Tshekatsheko Ya Se Se Tsalang Dikomang
  • Tsogang!—1994
  • Ditlhogwana
  • Tse di Tsamaisanang le Setlhogo Seno
  • “O Se Ka Wa Ntaolela Botshelo!”
  • “Ga O Nthate!”
  • “Mathata Ke Eng Ne Moratiwa?”
  • “Ga O Ke O Ntheetsa!”
  • “O Palelwa Ke go Sikara Maikarabelo!”
  • Ba Bolelele Gore O a Ba Rata
    Maitemogelo a Basupi ba ga Jehofa
  • ‘Modimo Ga Se Motlhaodi Wa Batho’
    Tora ya Tebelo E Itsise Bogosi Jwa ga Jehofa—1994
  • Banna—Sireletsang Malapa a Lona
    Tora ya Tebelo E Itsise Bogosi Jwa ga Jehofa—2015
  • Lelapa la Gago le ka Itumela
    Baebele e re Ruta Eng?
Bona Ditlhogo Tse Dingwe
Tsogang!—1994
g94 2/8 ts. 23-25

Tshekatsheko Ya Se Se Tsalang Dikomang

MOSADI o tlhoka go ntsha maikutlo. Monna ene o batla go ntsha ditharabololo. Dikomang di le dimilione tsa lenyalo go tswa fela koo di ka nna tsa bo di ne di na le melodi e e farologaneng, mme fela gantsi di a bo di ageletswe mo ditlhogong di sekae tse di tshwanang. Go tlhaloganya tsela e e farologaneng e molekane wa gago a lebang dilo ka yone kana a buisanang ka yone go ka thusa go fokotsa dikgabo tsa molelo ono o o ka jang sekgwa sotlhe go nna magala mo leisong la lelapa le le itumetseng.

“O Se Ka Wa Ntaolela Botshelo!”

Banna ba le bantsi ba ka nna ba iphitlhela ba tshela le mofuta wa mosadi yo o ratang go laola, yo o ba gakololang sengwe le sengwe, a ba kopa, le go ba nyatsa ka dinako tsotlhe. Bibela e dumelana sentle gore boikutlo joo bo teng, ka go bolela jaana: “Ditatalalo tsa mosadi wa motho di tshwana le marulelo a a nang a a ka kobang motho.” (Diane 19:13, NW) Mosadi o ka nna a kopa monna wa gagwe sengwe mme a bo a se gana a didimetse ka mabaka a mosadi a sa a itseng. Ka ntlha ya go akanya gore ga a a utlwa, jaanong o mmolelela gore a direng. Monna a bo a gana le go feta. A ke mosadi yo o letshwenyo le monna yo o arametseng lesukuro leo? Kana ke batho ba babedi ba ba sa buisanang ka tsela e e phepafetseng?

Go ya ka mosadi, o a bo a bontsha monna wa gagwe lorato tota ka go mo fa dikgakololo tse di ka mo thusang. Go ya ka monna wa gagwe, go dira jalo e a bo e le go mo laola le go mmolelela gore o a palelwa. Go ya ka mosadi mafoko a a reng “O se ka wa lebala kgetsi ya gago” ke mafoko a go mo tlhokomela, a go tlhomamisa gore o tsere sengwe le sengwe se a se tlhokang. Mme go gakolola monna ka mmaagwe yo o neng a tle a mo goe a le fa kgorwaneng a re, “A o tsere jesi?”

Mosadi yo o lapileng o ka nna a raya monna ka bonolo a re, “A o batla go ja kwa resetšhurenteng maitseboeng ano?” totatota a raya gore, “A ga o ka ke wa ya go nthekela dijo kwa resetšhurenteng? Ke lapile mo ke sa ikutlweng go apaya.” Mme monna wa gagwe yo o lorato o ka nna a dirisa sebaka seo go mo galaletsa kafa a itseng go apaya ka teng le gore o rata dijo tse di apeilweng ke ene go gaisa dipe fela. Kana o ka nna a akanya jaana, ‘Mosadi yo o ithaya a re o botlhale!’ Mme mosadi ene o ka nna a ipolelela jaana ka go tenega, ‘Ke eng fa ke tshwanetse gore ke mo kope?’

“Ga O Nthate!”

Monna mongwe o bua jaana a tlaletswe e bile a gakgametse, “O dirwa ke eng gore a akanye jalo? Ke a bereka, ke duelela ditshenyegelo tsa rona, le dithunya tota ke a di mo tlisetsa ka dinako tse dingwe!”

Lefa gone batho botlhe ba batla go ratiwa, mosadi ene o na le keletso e e kgethegileng ya go batla go tlhomamisediwa seo ka metlha. O ka nna a se ka a go bua, mme mo teng gone a ikutlwa jaaka mokgweleo o o sa batliweng, bogolo jang fa go bona kgwedi ga gagwe go mo dira gore a kgobege maikutlo ka nako e e rileng. Ka dinako tse di tshwanang le tseo monna wa gagwe o ka nna a ikgogona, a akanya gore gongwe o tlhoka nako ya gagwe a le nosi. Mosadi ene o ka nna a tsaya gore go bo a ikgogona jaana go tlhomamisa se totatota a ntseng a se boifa—monna wa gagwe ga a sa tlhole a mo rata. O ka nna a bua ka bogale, a batla go mo patelela gore a mo rate le go mo tshegetsa.

“Mathata Ke Eng Ne Moratiwa?”

Tsela e monna a dirisanang le maemo a a bokete e ka nna ka go batla lefelo le go senang modumo mo go lone a bo a a jela tlhogo. Mosadi o ka nna a lemoga ka tlholego fela gore go na le mathata mangwe mme a bo a re o leka go mo dira gore a bue ka one. Le ntswa maiteko ano a ka bo a dirwa ka boikaelelo jo bo molemo go le kana kang, monna o ka nna a a tsaya e le go itshunya nko le lonyatso. Fa a leka go nna fa fatshe gore a sekaseke bothata jwa gagwe, fa a gadima kwa morago mosadi wa gagwe yo o boikanngo ke yo o mo setse morago ka tlhoafalo. O tswelela ka go utlwa lentswe le le sa kgaotseng le le supang lorato le ntse le re: “O ikutlwa jang moratiwa? Bothata ke eng? A re bue ka jone.”

Fa go se na karabo mosadi o ka nna a utlwa botlhoko. Fa a na le bothata, o batla go bo bua le monna. Mme monna yo a mo ratang ga a batle go mmolelela maikutlo a gagwe. O ka nna a swetsa ka gore, “Go raya gore lorato le fedile.” Jaanong fa monna yo o sa belaeleng sepe a tswa kwa a ntseng a itshubile teng, a kgotsofaditswe ke tharabololo e a e boneng, ga a fitlhele molekane yo o tshwenyegileng yo o lorato yo a mo itlhokomolositseng fa a ne a rarabolola bothata, mme o fitlhela mosadi yo o kgopisegileng yo o ipaakanyeditseng go mo gwetlha gore ke eng fa a ne a mo itlhokomolosa.

“Ga O Ke O Ntheetsa!”

Go pegwa molato jalo go a gakgamatsa. Monna ene o tsaya gore o mo reetsa ka metlha. Mme fa mosadi wa gagwe a bua, o ikutlwa gore monna wa gagwe o tseneletse mafoko a gagwe o a a tlhaola le go a sekaseka jaaka khomputara e dira dipalo. Dipelaelo tsa gagwe di a tlhomamisiwa, fa e re a ntse a tsweletse a bua monna a bo a re: “Eeem, ke eng o sa . . . ?”

Gantsi fa mosadi a itsise monna wa gagwe bothata, ga se gore o a bo a mo pega molato kana gone go batla gore a mo fe tharabololo. Se a se batlang ke tsebe e e kutlwelobotlhoko e e tla se keng e utlwe mabaka fela, mme gape le maikutlo a gagwe ka bothata joo. Mme go tsweng foo se a se batlang ga se kgakololo, fa e se go tlhomamisediwa gore ga a phoso go bo a ikutlwa kafa a ikutlwang ka teng. Ke sone se banna ba le bantsi ba ileng ba ikgoletsa molelo mo tlhogong ba sa lemoge ka go bolela fela jaana: “Moratiwa, o se ka wa e tsaya jalo. Ga go maswe go le kalo.”

Ka dinako tse dintsi, batho ba solofela gore balekane ba bone ba bo ba kgona go bala mogopolo. Monna mongwe o ne a re: “Re sale re nyalane dingwaga tse 25 tse di fetileng. Fa e le gore le jaanong ga a itse se ke se batlang, go raya gore ga a na sepe kana ga a kelotlhoko.” Mokwadi mongwe o bolela jaana mo bukeng ya gagwe ka dikamano tsa lenyalo: “Fa balekane ba sa bolelelane se ba se batlang mme ka metlha ba nyatsana ka go sa dire dilo ka nako e e tshwanetseng, ga go gakgamatse go bo lorato le tirisanommogo di nyelela. Mo boemong jwa tsone go tsena . . . kgaisano, e mo go yone molekane a batlang go patelela yo mongwe go dira se ene a se batlang.”

“O Palelwa Ke go Sikara Maikarabelo!”

Mosadi o ka nna a se ka a bolelela monna wa gagwe mafoko ao ka tlhamalalo, mme o ka nna a go bontsha ka phepafalo ka tsela e a buang ka yone. Potso e e reng “Ke eng fa o tla thari jaana?” e ka tsewa e le kopo ya go batla tshedimosetso. Mme lefa go ntse jalo, tsela e a mo lebang ka yone a itshwere dinoka e ka nna ya bolelela monna wa gagwe gore: “Ke ntse ke tlhobaela ka wena mosimanyana ke wena wa seeleele. Ke eng fa o ne o sa letse mogala? Ga o na kakanyetso! Go ne gompieno jaana o sentse thulaganyo ya dijo!”

Ee gone mosadi o bua boammaaruri ka dijo. Mme fa go ka tsoga komang, a kamano ya bone ga e kitla e amega? Dr. John Gray a re: “Gantsi batho ga ba omane ka go bo ba sa dumalane, mme ke ka go bo gongwe monna a tsaya gore mosadi ga a dumalane le ene kana mosadi a tsaya gore monna ga a mmuise sentle.”

Bangwe ba na le boikutlo jwa gore legae ke lefelo le mo go lone motho a tshwanetseng go ntsha maikutlo a gagwe a sa kgorelediwe ke sepe. Mme lefa go ntse jalo motho yo o itseng go bua o dira tumalano e bile o dira kagiso, a tsaya tsia maikutlo a moreetsi. Re ka nna ra tshwantsha go bua mo go ntseng jalo le go neela molekane wa gago galase ya metsi go na le go mo tshela ka one mo sefatlhegong. Re ka re se se dirang pharologano ke gore mafoko a buiwa jang.

Go dirisa mafoko a a mo go Bakolosa 3:12-14 go tla fokotsa dikomang le go dira legae go nna le le itumedisang: “Lo aparè pelotlhomogi, le pelonomi, le boikokobeco, le bonōlō, le bopelotelele; Lo iphapaanyanè moñwe le eo moñwe, lo ichwarèlanè, ha motho moñwe a na le ñoñorègō kaga eo moñwe; hèla yaka Morèna a lo ichwaretse, le lona lo dihè hèla yalo: Mme mo godimo ga dilō cotlhe tse lo aparè loratō, lo e leñ lōna sebōhō sa boitekanèlō.”

[Setshwantsho mo go tsebe 25]

Monna o buelela mabaka, mosadi o buelela maikutlo

    Dikgatiso Tsa Setswana (1978-2026)
    Tswa
    Tsena
    • Setswana
    • Romela
    • Tse O ka Di Tlhophang
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Melawana ya Tiriso
    • Molawana wa Tshireletsego
    • Di-setting Tsa Websaete
    • JW.ORG
    • Tsena
    Romela