Dithuto Kaga Dikwa,lo tse di Tlhotlhele Ditsweng le Tshedimosetso Kaga Tsone
Thuto ya bo 3—Go Bona Nako ya Ditiragalo mo Tsamaong ya Nako
Go balwa ga nako mo metlheng ya Bibela le go tlhalosiwa ga tlhatlhamano ya metlha ya ditiragalo tse di tlhomologileng mo Dikwalong tsa Sehebera le mo go tsa Segerika.
1. (a) Ke eng se se bontshang gore Jehofa ke mmolokanako yo o se kang a fosa? (b) Ke kgatelopele efe e e dirilweng mo go tlhaloganyeng tlhatlhamano ya metlha ya Bibela?
MOENGELE wa ga Jehofa o ne a dirisa polelwana “lobaka lo lo laocweñ” ka makgetlo a le mmalwa fa a ne a bontsha Daniele ponatshegelo ya “kgosi ea botsheka” le “kgosi ea borwa.” (Dan. 11:6, 27, 29, 35) Go na le dikwalo tse dingwe gape tse dintsi tse di bontshang gore Jehofa ke rranako yo o tlhomameng, yo o diragatsang boikaelelo jwa gagwe sentle ka nako ya jone. (Luke 21:24; 1 Bathes. 5:1, 2) O re file “mesupatsela” e le mentsi e e re thusang go bona ditiragalo tsa botlhokwa mo tsamaong ya nako, mo Lefokong la gagwe eleng Bibela. Go dirilwe kgatelopele e le ntsi thata mo go ithuteng kaga tlhatlhamano ya metlha ya Bibela. Patlisiso e e dirwang ke baithutamarope le ba bangwe e ntse e tswelela go sedifatsa mathata a a farologaneng, e re thusa go bona lobaka lwa ditiragalo tsa botlhokwa tse di begilweng mo Bibeleng.—Dia. 4:18.
2. Naya sekai sa go bala dipalo ka dinomoro tsa lebalatatelano.
2 Dinomoro tsa Lebalatatelano le Lebalapalo. Mo thutong e e fetileng (serapa 24 le 25), re ne ra ithuta gore go na le pharologano fa gare ga dinomoro tsa lebalapalo le dinomoro tsa lebalatatelano. Seno se tshwanetse go gakologelwa fa go lekanngwa nako ya Bibela tumalanong le mekgwa ya segompieno ya go tlhoma matlha. Ka sekai, fa go buiwa ka “ñgwaga oa [bo] mashomè a le mararo le boshupa oa bochwarō yoa ga Yehoiakhine kgosi ea Yuda,” lereo “oa [bo] mashomè a mararo le boshupa” ke nomoro ya lebalatatelano. E emela dingwaga tse di tletseng tse 36 le malatsi mangwe, dibeke, kana dikgwedi (nako e e ka tswang e fetile kwa bokhutlong jwa ngwaga wa bo 36).—Yer. 52:31.
3. (a) Ke direkoto dife tse Naga e di bolokang tse di re thusang go bona matlha a Bibela? (b) Ngwaga wa go busa e ne e le eng, mme ngwaga wa go tlhatlhama e ne e le eng?
3 Dingwaga tsa go Busa le tsa go Tlhatlhama. Bibela e dirisa direkoto tsa Dinaga tsa dipuso tsa Juda le Iseraele, mmogo le dikgang tsa Naga ya Babelona le ya Peresia. Mo magosing otlhe a manè ano, tlhatlhamano ya metlha ya Naga e e rileng e ne e lekanngwa ka tlhomamo go ya ka go busa ga dikgosi, mme go ile ga dirisiwa mokgwa o o tshwanang wa go bala dipalo mo Bibeleng. Gangwe le gape Bibela e re naya leina la lokwalo lo lo tsopotsweng, jaaka ka sekai, ‘lokwalo lwa ditiro tsa ga Solomone.’ (1 Dikg. 11:41) Nako e kgosi e busitseng ka yone e ne e akaretsa karolo ya dingwaga tse e tlhatlhameng e nngwe ka tsone, e bo e latelwa ke palo ya dingwaga tse di tletseng tse a busitseng ka tsone. Dingwaga tse a busitseng ka tsone ke tsa semolao a le mo bogosing mme ka kakaretso di ne di balwa go tloga ka Nisane go ya go Nisane, kana go tloga ka dikgakologo go ya go dikgakologo tse dingwe. Fa kgosi e ne e tlhatlhama e nngwe mo setulong sa bogosi, dingwaga tse di fa gare ga kgwedi ya Nisane ya dikgakologo tse di latelang ke dingwaga tse a mo tlhatlhameng ka tsone, tseo mo go tsone a neng a feleletsa dingwaga tsa puso ya yo a mo tlhatlhameng. Lefa go ntse jalo, lobaka lwa gagwe lwa puso lwa semolao lo ne lo balwa go tloga ka Nisane 1 o o latelang.
4. Bontsha kafa tlhatlhamano ya metlha ya Bibela e neng e balwa ka gone go ya ka dingwaga tsa go busa.
4 Ka sekai, go lebega Solomone a ne a simolola go busa nakonyana nngwe pele ga Nisane wa 1037 B.C.E., fa Dafide a ne a santse a tshela. Dafide o ne a swa ka bonako morago ga foo. (1 Dikg. 1:39, 40; 2:10) Lefa go ntse jalo, ngwaga wa bofelo o Dafide a busitseng ka one o ne wa tswelela go fitlha ka dikgakologo tsa 1037 B.C.E., mme o ne o santse o balwa jaaka nngwe ya dingwaga tse a busitseng ka tsone tse 40. Ngwaga o o sa tlalang go tloga fa Solomone a simolola go busa go fitlha ka dikgakologo tsa 1037 B.C.E., go bolelwa gore ke ngwaga o Solomone a neng a mo tlhatlhama ka one, mme o ne o ka se ka wa balelwa mo dingwageng tse a busitseng ka tsone, ereka a ne a santse a tlatsa lobaka lwa puso ya ga rraagwe. Ka gone, ngwaga wa ntlha o o tletseng o Solomone a busitseng ka one o ne wa simolola ka Nisane wa 1037 B.C.E. (1 Dikg. 2:12) Kgabagare, go ne ga bolelwa fa Solomone a ne a laola jaaka kgosi dingwaga di le 40 tse di tletseng. (1 Dikg. 11:42) Go kgaoganya dingwaga tsa go busa le tsa go tlhatlhama ka tsela eno, go kgonisa gore tlhatlhamano ya metlha ya Bibela e balwe ka tlhomamo.a
GO BALELA KWA MORAGO GO YA KWA POPONG YA GA ADAME
5. Letlha la go tsosolosiwa ga kobamelo ya ga Jehofa kwa Jerusalema le bonwa jang?
5 Go Simolola ka Letlha la Pinagare. Letlha la pinagare le go balelwang kwa morago go ya kwa popong ya ga Adame ke la fa Kurose a ne a thankgola mmusomogolo wa Babelona ka 539 B.C.E.b Kurose o ne a ntsha molao wa gagwe wa go golola Bajuda mo ngwageng wa gagwe wa ntlha, pele ga dikgakologo tsa 537 B.C.E. Esere 3:1 e bega gore bana ba Iseraele ba ne ba setse ba boetse kwa Jerusalema mo kgweding ya bosupa, eleng Tishri, e e dumalanang le dikarolo tsa September le October. Ka gone, letlhafula la 537 B.C.E. le lejwa jaaka letlha leo kobamelo ya ga Jehofa e neng ya tsosolosiwa ka lone mo Jerusalema.
6. (a) Ke nako efe e e boleletsweng pele e e neng ya khutla ka 537 B.C.E.? (b) Lobaka loo lwa nako lo tshwanetse lwa bo lo simolotse leng, mme mabaka a tshegetsa seno jang?
6 Go tsosolosiwa gono ga kobamelo ya ga Jehofa mo letlhabuleng la 537 B.C.E. go ne ga tshwaya bokhutlo jwa lobaka loo lwa boperofeti. Lobaka lofe? E ne e le “dinyaga di le mashomè a shupa” tseo mo go tsone Lefatshe le le Solofeditsweng ‘le neng le tla nna le swafetse’ ebile Jehofa o ne a buile jaana gape ka lone, “E tla re dinyaga di le mashomè a shupa di sena go dihalèla Babelona, ke tla lo lekola, ke tla dihatsa lehoko ya me ye le molemō kaga lona, ke lo bosetsa heloñ hano.” (Yer. 25:11, 12; 29:10) Daniele yo a neng a tlwaelane thata le boperofeti jono o ne a dira tumalanong le jone jaaka “dinyaga di le mashomè a shupa” di ne di ya kwa bokhutlong. (Dan. 9:1-3) “Dinyaga di le mashomè a shupa” tse di neng tsa khutla ka letlhabula la ngwaga wa 537 B.C.E. he, di tshwanetse tsa bo di simolotse mo letlhabuleng la 607 B.C.E. Dintlha di supa seno. Jeremia kgaolo 52 e tlhalosa ditiragalo tsa botlhokwa tsa fa Jerusalema e ne e dikaganyeditswe, tlhaselo ya Bababelona, le go tshwarwa ga Kgosi Sedekia ka 607 B.C.E. Morago jaaka temana 12 e bolela, Bababelona ba ne ba tshuba tempele le motse ka “kgwedi ea botlhano, ka letsatsi ya leshomè,” ke go re, letsatsi la bolesome la Ab (e e dumalanang le dikarolo tsa July le August). Lefa go ntse jalo, “dinyaga di le mashomè a shupa” di ne di ise di simolole. Gedalia yo a neng a tlhomilwe jaaka mmusi ke kgosi ya Babelona mo dinageng tsa Juda, o ne a santse a setse jaaka masalela a puso ya Sejuda. Gedalia le ba bangwe ba ne ba bolawa ka “kgwedi ea boshupa” mme Bajuda ba ba setseng ba ne ba tshabela kwa Egepeto. Mme naga eo e ne ya simolola go ‘swafala . . . go fetisa dingwaga di le masome a supa’ totatota go tloga ka October 1, 607 B.C.E.—2 Dikg. 25:22-26; 2 Ditih. 36:20, 21.
7. (a) Dingwaga di ka balwa jang go ya kwa morago go ya kwa go kgaoganngweng ga bogosi fa Solomone a sena go swa? (b) Boperofeti jwa ga Esekiele bo tshegetsa seno jang?
7 Go Tloga ka 607 B.C.E. go ya go 997 B.C.E. Go balwa ga nako eno go ya kwa morago go tloga ka go wa ga Jerusalema go fitlha ka nako ya fa bogosi bo ne bo kgaoganngwa morago ga loso lwa ga Solomone go tlisa mathata a le mantsi. Lefa go ntse jalo, fa go bapisiwa dipuso tsa dikgosi tsa Iseraele le tsa Juda jaaka di kwadilwe mo go Dikgosi wa Ntlha le wa Bobedi go supa gore lobaka lono lwa nako lo ne lwa tsaya dingwaga di le 390. Boperofeti jo bo mo go Esekiele 4:1-13 bo naya bosupi jo bo nonofileng jwa gore palo eno e siame. Boperofeti jono bo bontsha gore bo supa nako ya fa Jerusalema e tla bo e dikaganyeditswe le ya fa banni ba yone ba tla bo ba isiwa botshwarwa ke baditšhaba, sone seo se neng sa diragala ka 607 B.C.E. Ka jalo dingwaga tse 40 tse go buiwang ka tsone mabapi le Juda di ne tsa fela fa Jerusalema e ne e senngwa. Dingwaga tse 390 tse di neng tsa buiwa mabapi le Iseraele ga di a ka tsa khutla fa Samaria a senngwa, ka go bo seo e ne e le bogologolo Esekiele a setse a perofesitse, mme boperofeti joo bo supa ka phepafalo fela gore bo bua ka go dikaganyediwa le go senngwa ga Jerusalema. Ka gone, “boikèpō yoa ba ntlo ea Iseraela,” le jone, bo ne jwa khutla ka 607 B.C.E. Fa re balela kwa morago go tloga ka letlha leno, re bona gore lobaka lwa dingwaga tse 390 lo simolotse ka 997 B.C.E. Mo go one ngwaga oo, Jeroboame o ne a ikgaoganya le ntlo ya ga Dafide fa Solomone a sena go swa mme a “haposa ba Iseraela mo go saleñ Yehofa moragō, a ba a ba leohisa boleo yo bogolo.”—2 Dikg. 17:21.
8. (a) Dingwaga di balelwa jang kwa morago go fitlha ka nako ya Khudugo? (b) Ke phetogo efe e e amang tlhatlhamano ya metlha ya Bibela ka nako eno?
8 Go Tloga ka 997 B.C.E. go ya go 1513 B.C.E. Ereka dingwaga tsa bofelo tsa dingwaga tse di tletseng tse 40 tseo Solomone a neng a busa ka tsone di ne tsa fela ka dikgakologo tsa 997 B.C.E., go bonala gore ngwaga wa gagwe wa ntlha wa go busa o tshwanetse wa bo o ne wa simolola ka dikgakologo tsa 1037 B.C.E. (1 Dikg. 11:42) Rekoto ya Bibela mo go 1 Dikgosi 6:1 e bolela gore Solomone o ne a simolola go aga ntlo ya ga Jehofa mo Jerusalema mo kgweding ya bobedi ya ngwaga wa bonè wa puso ya gagwe. Seno se raya gore o ne a setse a weditse dingwaga tse tharo tse di tletseng le kgwedi e le nngwe a ntse a busa, seo se rayang gore tempele e ne ya simololwa go agiwa ka April-May wa 1034 B.C.E. Lefa go ntse jalo, lone lokwalo loo lo bolela gore gape e ne e le “ñwaga oa makgolo a le manè le bohèra mebedi, bana ba Iseraela ba sena go cwa kwa Egepeto.” Gape, [ngwaga wa bo] 480 ke palo ya lebalapalo, e e emelang dingwaga di le 479 tse di tletseng. Ka gone, fa o tlhakanya 479 le 1034 o bona letlha la 1513 B.C.E. e leng ngwaga oo Baiseraele ba neng ba tswa kwa Egepeto ka one. Serapa sa bo 19 mo Thutong ya bo 2 se tlhalosa gore go tloga ka ngwaga wa 1513 B.C.E., Baiseraele ba ne ba tshwanetse go tsaya Abibe (Nisane) jaaka “tshimologō ea dikgwedi.” (Ekes. 12:2) le gore pele ga foo ngwaga o ne o tsewa o simolola ka letlhabula mo kgweding ya Tishri. The New Schaff-Herzog Encyclopedia of Religious Knowledge, ya 1957, Bol. 12, tsebe 474, e akgela jaana: “Dingwaga tse kgosi e busitseng ka tsone di balwa go tloga ka ngwaga o o simolotseng ka dikgakologo, mme o tshwana le mokgwa wa Sebabelona o o neng o dirisiwa thata.” Nako le nako fa dinako tsa Bibela di ne di tlogelwa go balwa ka ngwaga o o simololang ka letlhabula mme di fetolelwa mo go balweng ngwaga go tloga ka dikgakologo, seo se ne se tla dira gore go latlhege kana go nne le dikgwedi tse di fetang di le thataro fa go balwa nako.
9. (a) Nako e balelwa jang go ya kwa morago go fitlha fa kgolagano ya ga Aberahame e ne e simolola go dira? (b) Go bolelwa dingwaga tsa ntlha tse 215 e le tsa eng? (c) Aberahame o ne a na le dingwaga di le kae fa a ne a tshela Euferatese a lebile kwa Kanana?
9 Go Tloga ka 1513 B.C.E. go ya go 1943 B.C.E. Moshe, mo go Ekesodo 12:40, 41 o bega gore “bana ba Iseraela mo ba go yakileñ mo Egepeto, e ne e le dinyaga di le makgolo manè, le mashomè mararo.” Go ya kafa mafoko a a fa godimo a beilweng ka gone go bonala gore ga ba a ‘jaka’ nako eo yotlhe kwa Egepeto. Lobaka lono lwa nako lo simolola fa Aberahame a ne a tshela Euferatese a le mo tseleng ya go ya kwa Kanana, nako eo kgolagano ya ga Jehofa le Aberahame e neng ya simolola ka yone. Dingwaga tsa ntlha tse 215 ba ne ba di ‘jaka’ kwa Kanana, mme nako e e lekanang le eo e ne ya nniwa kwa Egepeto, go fitlha fa Baiseraele ba ne ba gololwa gotlhelele mo go laolweng le mo go ikaegeng ka Egepeto, ka 1513 B.C.E.c Mokwalo o o kwa tlase wa New World Translation Reference Bible o o mo go Ekesodo 12:40 o bontsha gore Septuagint ya Segerika, e e thailweng mo temaneng ya bogologolo ya Sehebera ya Masora, fa morago ga lefoko “Egepeto” e oketsa ka mafoko a a reng “le kwa lefatsheng la Kanana.” Dikwalo Tse Tlhano tsa Ntlha tsa Bibela tsa Basamaria le tsone di dira se se tshwanang. Bagalatia 3:17 eo le yone e umakang dingwaga di le 430, e tlhomamisa gore lobaka lono lo ne lwa simolola fa go ne go tlhongwa kgolagano ya ga Aberahame, ka nako ya fa Aberahame a ne a tshela Euferatese a le mo tseleng ya go ya kwa Kanana. Ka gone seno e ne e le ka 1943 B.C.E., fa Aberahame a ne a na le dingwaga di le 75.—Gen. 12:4.
10. Ke bosupi bofe gape jo bo tshegetsang tlhatlhamano ya metlha ya nako ya ga Aberahame?
10 Bosupi jo bongwe gape bo tshegetsa tsela eno ya go bala nako: Mo go Ditihō 7:6 go bolelwa gore losika lwa ga Abarahame lo ne lwa bogisiwa ka dingwaga di le 400. Ereka Jehofa a ne a fedisa go bogisiwa ga bone ke Egepeto ka 1513 B.C.E., pogiso eo e tshwanetse ya bo e simolotse ka 1913 B.C.E. Seno e ne e le dingwaga di le tlhano Isake a sena go tsholwa mme go dumalana sentle le go “shotla” Isake ga ga Ishemaele fa a ne a kgwisiwa.—Gen. 15:13; 21:8, 9.
11. Lenane la nako le le mo Bibeleng le re gorosa kwa morago kwa letlheng la Morwalela jang?
11 Go tloga ka 1943 B.C.E. go ya go 2370 B.C.E. Re setse re bone gore Aberahame o ne a na le dingwaga di le 75 fa a ne a goroga mo Kanana ka 1943 B.C.E. Jaanong re ka kgona go bona matlha a a kwa moragonyana go ya kwa metlheng ya ga Noa. Seno se dirwa ka dinako tse re di neilweng mo go Genesise 11:10 go ya go 12:4. Go bala nako gono go go re nayang dingwaga di le 427, go dirwa ka tsela e e latelang:
Go tloga kwa tshimologong ya
Morwalela go ya kwa botsalong
jwa ga Arepakeshade 2 dingwaga
Go ya kwa botsalong jwa ga Shela 35 “
Go ya kwa botsalong jwa ga Ebere 30 “
Go ya kwa botsalong jwa ga Pelege 34 “
Go ya kwa botsalong jwa ga Reu 30 “
Go ya kwa botsalong jwa ga Seruge 32 “
Go ya kwa botsalong jwa ga Nahore 30 “
Go ya kwa botsalong jwa ga Tera 29 “
Go ya kwa losong lwa ga Tera, fa
Aberahame a ne a na le
dingwaga di le 75 205 “
Palogotlhe 427 dingwaga
Fa o tlhakanya dingwaga di le 427 le 1943 B.C.E. o fitlha mo go 2370 B.C.E. Ka gone lenane la nako ya Bibela le supa gore Morwalela wa motlha wa ga Noa o ne wa simolola ka 2370 B.C.E.
12. Lobaka lo lo balwang lwa nako go boelwa kwa go Adame lo kana kang?
12 Go tloga ka 2370 B.C.E. go ya go 4026 B.C.E. Fa re boela kwa morago gape mo tsamaong ya nako, re fitlhela gore Bibela e tlhoma letlha la Morwalela go tloga fa Adame a bopiwa. Seno se bonwa ka Genesise 5:3-29 le 7:6, 11. Tsela e nako eno e balwang ka yone e sobokantswe fa tlase fano:
Go tloga fa Adame a bopiwa go ya
go botsalo jwa ga Sethe 130 dingwaga
Go ya kwa botsalong jwa ga Enoshe 105 “
Go ya kwa botsalong jwa ga Kenane 90 “
Go ya kwa botsalong jwa
ga Mahalalele 70 “
Go ya kwa botsalong jwa ga Jarede 65 “
Go ya kwa botsalong jwa ga Enoke 162 “
Go ya kwa botsalong jwa ga
Methusela 65 “
Go ya kwa botsalong jwa ga Lameke 187 “
Go ya kwa botsalong jwa ga Noa 182 “
Go ya kwa Morwaleleng 600 “
Palogotlhe 1 656 dingwaga
Fa re tlhakanya dingwaga di le 1 656 le letlha la rona le le fetileng la 2370 B.C.E., re fitlha mo go 4026 B.C.E. e le nako e Adame a neng a bopiwa ka yone, gongwe mo selemong sa ngwaga oo, ereka ngwaga o ne o simolola go le selemo mo dikhalendareng tsa bogologolo.
13. (a) He, motho o na le lobaka lo lo kana kang a ntse a tshela mo lefatsheng? (b) Ke ka ntlhayang fa seno se sa dumalane le lobaka lwa letsatsi la ga Jehofa la boikhutso?
13 Seno se na le mosola ofe gompieno? Tokololo ya ntlha ya buka eno e e gatisitsweng ka 1963, e ne ya bua jaana: “A seno he se raya gore ka 1963 re ne re setse re tsene dingwaga di le 5 988 mo ‘letsatsing’ leo Jehofa a neng a ntse a ‘ikhuditse mo ditirong tsa gagwe’? (Gen. 2:3) Nnyaa, ka go bo Adame ga a bopiwa mo tshimologong ya letsatsi leo Jehofa a neng a ikhutsa ka lone. Morago ga go bopa Adame ebile e ntse e le mo letsatsing la borataro la go bopa, Jehofa go lebega a ne a bopa diphologolo le dinonyane tse dingwe. Gape o ne a laela Adame gore a reye diphologolo maina, seo se neng se tla tsaya lobaka, gape o ne a tswelela a bopa Efa. (Gen. 2:18-22; bona gape le NW, Tokololo ya 1953 ntlhanyana e e kwa tlase mo temaneng ya 19) Nako epe fela e e ka tswang e fetile fa gare ga fa Adame a sena go bopiwa le bokhutlo jwa ‘letsatsi la borataro’ e tshwanetse go ntshiwa mo dingwageng tse 5 988 gore go tle go bonwe lobaka lwa nako go tloga fa ‘letsatsi la bosupa’ le simologa go fitlha ka [1963]. Ga go thuse sepe go dirisa tlhatlhamano ya metlha ya Bibela go bona matlha a a tla tlang mo isagweng mo tsamaong ya nako.—Math. 24:36.”d
14. Ke ka ntlhayang fa bogolo re ka dumela pego ya Bibela go na le dilo tse motho a di fopholetsang le tse a di ikakanyeditseng fela?
14 Re ka reng ka maiphako a saense a gore motho o sale a ntse a le mo lefatsheng ka diketekete tsa makgolokgolo a dingwaga kana le eleng dimilione tsa dingwaga? Ga go na gope mo maiphako ano a ka tlhomamisiwang gone ka direkoto dipe tse di kwadilweng tsa metlha ya pele, jaaka go ntse ka ditiragalo tsa Bibela. Matlha a a ikgopolelwang a go bolelwang gore ke one a “batho ba ba tshedileng pele ga metlha ya rona” a theilwe fela mo diphopholetsong tse di ka se kang tsa supiwa fa di le boammaaruri. Ebile tota, hisitori ya batho fela ya selefatshe e e ka ikanngwang, mmogo le tlhatlhamano ya yone ya metlha, boleele jwa yone ke dingwaga di le dikete di le mmalwa fela go ya kwa morago. Lefatshe le ile la fetoga thata la bo la tobekana gantsi, jaaka Morwalela o o neng wa akaretsa lefatshe ka bophara wa motlha wa ga Noa, o o ileng wa ama thata popego ya maje le masalela a dilo tsa bogologolo, go dira gore sepe fela se borasaense ba ka se bolelang ka matlha a metlha ya pele ga Morwalela e nne selo fela se se fopholediwang.e Go farologana le mekgwa ya go bala e e tlhomilweng ke batho e e ikganetsang le dikgopolo tsa bone, Bibela e fa batho mabaka a ba ka a utlwisisang ka pego ya yone e e tlhomameng le e e dumalanang ya tshimologo ya motho le hisitori e e kwadilweng ka kelotlhoko ya batho ba Jehofa a ba itlhophetseng.
15. Go ithuta Bibela go tshwanetse ga re ama jang?
15 Go ithuta Bibela le go elatlhoko ditiro tsa Mmolokanako yo Mogolo, Jehofa Modimo, go tshwanetse ga re dira gore re ikutlwe re le kwa tlase tota. Eleruri motho yo o swang o mmotlana tota fa a bapisiwa le Modimo o o maatla otlhe, yoo ditiro tsa gagwe tse dikgolo tsa popo, tseo di neng tsa dirwa di-millennium tse di senang palo tse di fetileng, di bolelwang motlhofo fela jaana mo Dikwalong: “E rile mo tshimologoñ Modimo oa tlhōla legodimo le lehatshe.”—Gen. 1:1.
BOTSHELO JWA GA JESU JWA MO LEFATSHENG
16. (a) Diefangele tse nnè di ne tsa kwalwa ka thulaganyo efe? (b) Re ka tlhoma letlha leo Jesu a simolotseng bodihedi jwa gagwe ka lone jang? (c) Ditiragalo tse di mo Diefangeleng tse di farologaneng di latelana jang, mme ke eng se se lemotshegang mo pegong ya ga Johane?
16 Dipego tse nnè tse di tlhotlheleditsweng tsa botshelo jwa ga Jesu jwa mo lefatsheng di lebega di kwadilwe ka thulaganyo eno: Mathaio (mo e ka nnang ka 41 C.E.), Luke (mo e ka nnang ka 56-58 C.E.), Mareko (mo e ka nnang ka 60-65 C.E.), le Yohane (mo e ka nnang ka 98 C.E.). Jaaka go tlhalositswe mo kgaolong e e fetileng, fa re dirisa tshedimosetso e e mo go Luke 3:1-3 mmogo le letlha la 14 C.E. le Tiberio Kaesare a neng a simolola go busa ka lone, re fitlha mo go 29 C.E. e leng nako eo Jesu a neng a simolola bodihedi jwa gagwe jo bo tlhomologileng jwa mo lefatsheng ka yone. Lemororo ditiragalo tsa Mathaio di sa latelelane sentle ka metlha, mo makgetlong a mantsi dibuka tse dingwe tse tharo go lebega di re naya thulaganyo eo tota ditiragalo tsa botlhokwa di diragetseng ka yone. Tseno di supiwa mo tšhateng e e tsamaisanang le seno. Go tla lemogiwa gore pego ya ga Johane e e neng ya kwalwa dingwaga tse di fetang 30 morago ga dipego tsa bofelo tse tharo, e tlatsa ka hisitori nngwe e e tlogetsweng ke tse dingwe. Sengwe se se tshwaegang thata ke fa Johane a umaka Ditlolaganyo tse nnè tsa bodihedi jwa ga Jesu jwa mo lefatsheng, seo se tlhomamisang gore o ne a direla ka dingwaga di le tharo le sephatlo tse di neng tsa felela ka 33 C.E.f—Yoh. 2:13; 5:1; 6:4; 12:1 le 13:1.
17. Ke bosupi bofe jo bongwe gape jo bo tshegetsang letlha la loso lwa ga Jesu?
17 Bosupi jo bongwe gape bo tlhomamisa gore Jesu o ne a swa ka 33 C.E. Go ya ka Molao wa ga Moshe, Nisane 15, ka metlha e ne e le Sabata e e kgethegileng go sa kgathalesege gore e ne e nna ka letsatsi lefe. Fa e ne e ka nna ka Sabata e e tlwaelegileng, letsatsi leo he le ne le bidiwa Sabata o “mogolo,” mme Yohane 19:31 e bontsha gore Sabata o o ntseng jalo o ne wa tla fa morago ga letsatsi la loso lwa ga Jesu, le e neng e le Labotlhano. Mme Nisane 14 e ne ya nna ka Labotlhano ka 33 C.E. mme eseng ka 31 kana ka 32. Ka gone, Jesu o tshwanetse a bo a sule ka Nisane 14, 33 C.E.g
18. (a) Daniele o ne a perofesa eng kaga “diweke” tse 69? (b) Go ya ka Nehemia lobaka lono lo ne lwa simolola leng? (c) Re bona jang letlha leo Aretaserese a neng a simolola go busa ka lone?
18 “Weke” ya bo 70, 29-36 C.E. Dikarolo tsa nako ya bodihedi jwa ga Jesu di akareditswe mo go Daniele 9:24-27, eo e bolelelang pele go feta ga dibeke di le 69 tsa dingwaga (dingwaga di le 483) go tloga ka “go cwa ga taolō ea go shahatsa le go aga Yerusalema go ea go hitlha mo go eo o tlodicweñ, eboñ kgōsana.” Go ya ka Nehemia 2:1-8, lefoko leno le ne la tswa “ka ñwaga oa mashomè mabedi oa ga Aretaserese,” kgosi ya Peresia. Aretaserese o ne a simolola leng go busa? Rraagwe yo a neng a mo tlhatlhama ebong Serese o ne a swa mo karolong ya bofelo ya 475 B.C.E. Ka gone ngwaga o Aretaserese a mo tlhatlhameng ka one o ne wa simolola ka 475 B.C.E., mme seno se tshegediwa ke bosupi jo bo nonofileng go tswa mo dikwalong tsa Bagerika, Baperesia, le Bababelona. Ka sekai, raditiragalo wa Mogerika, Thucydides (yo a neng a itsege thata ka go tlhomama ga dipego tsa gagwe) o kwala ka go tshabela ga moeteledipele mongwe wa puso wa Mogerika, Themistocles kwa Peresia fa Aretaserese a ne a “simolola go busa.” Raditiragalo yo mongwe wa Mogerika wa lekgolo la ntlha la dingwaga B.C.E., Diodorus Siculus, o re kgonisa go bona letlha leo Themistocles a neng a swa ka lone, leo eleng ka 471/470 B.C.E. Fa a sena go tshaba kwa nageng ya gagwe, Themistocles o ne a kopile Aretaserese tetla ya go ithuta puo ya Seperesia ka lobaka lwa ngwaga pele a ka tla fa pele ga gagwe, mme o ne a letliwa go dira jalo. Ka gone, Themistocles o tshwanetse a bo a ne a nna kwa Peresia eseng morago ga 472 B.C.E., mme go ka bolelwa gore o ne a goroga ka 473 B.C.E. Ka nako eo Aretaserese a neng a “simolola go busa.”h
19. (a) Fa re bala go tloga ka “ñwaga oa mashomè mabedi oa ga Aretaserese,” re kgona go bona jang letlha leo Mesia a neng a tla goroga ka lone? (b) Boperofeti jwa “diweke” tse 70 bo ne jwa diragadiwa jang go tloga ka letlha leno?
19 Ka gone “ñwaga oa mashomè mabedi oa ga Aretaserese,” o ne o tla nna 455 B.C.E. Fa re bala dingwaga di le 483 (“diweke” di le 69) go tloga fano, re ntse re gakologelwa gore go ne go sena ngwaga o go tweng lefela fa go tlolelwa mo Motlheng o o Tlwaelegileng, re fitlha mo go 29 C.E. e le ngwaga oo “eo o tlodicweñ, eboñ kgōsana” a neng a tla ka one. Jesu o ne a nna Mesia fa a ne a kolobediwa le go tlodiwa ka moya o o boitshepo, mo letlhabuleng la one ngwaga oo. Boperofeti joo gape bo bontsha gore “ka bontlha ñwe yoa weke [ya bo somasupa] e tla khutlisa setlhabèlō le seromololō.” Seno se ne sa diragala fa ditlhabelo tsa tshwantshetso tsa Sejuda di ne di latlhegelwa ke bokao jwa tsone ka ntlha ya setlhabelo sa ga Jesu. “Bontlha ñwe” jwa “weke” eno ya dingwaga bo re isa kwa dingwageng di le tharo le sephatlo go fitlha ka dikgakologo tsa 33 C.E., fa Jesu a ne a bolawa. Lefa go ntse jalo, o “tla diha kgōlaganō e e tlhōmameñ le bantsi” ka beke yotlhe ya bo 70. Seno se supa go amogelwa ga Bajuda ke Jehofa ka mo go kgethegileng mo dingwageng tsotlhe tse supa go tloga ka 29 C.E. go fitlha ka 36 C.E. Ke yone nako eo Baditšhaba ba ba sa rupang ba neng ba bulelwa tsela ya go nna Baiseraele ba semoya ka yone, jaaka go supiwa ke fa Korenelio a ne a sokologa ka 36 C.E.i—Ditihō 10:30-33, 44-48; 11:1.
GO BALA DINGWAGA KA NAKO YA BAAPOSETOLOI
20. Hisitori ya lefatshe e kopana jang le ya Bibela mo go boneng nako eo Herode a neng a swa ka yone le ditiragalo tse di neng tsa latela?
20 Fa gare ga 33 C.E. le 49 C.E. Ngwaga wa 44 C.E. o ka lejwa jaaka letlha la botlhokwa mo lobakeng lono. Go ya ka Josephus (Jewish Antiquities, XIX, 351 [viii, 2]) Herode Ageripa I o ne a busa dingwaga di le tharo fa a sena go tlhatlhama Mmusi wa Moroma Claudius (ka 41 C.E.). Bosupi jwa hisitori bo supa gore Herode yono o ne a swa ka 44 C.E.j Fa re leba rekoto ya Bibela jaanong, re fitlhela gore Agabo o ne a perofesa pele ga loso lwa ga Herode a “kaea ka Mōea” kaga leuba le legolo le le tlang, a bolela gore moaposetoloi Jakobe o ne a bolawa ka tšhaka, le gore Petere o ne a tsenngwa mo kgolegelong (ka nako ya Tlolaganyo) mme o ne a gololwa ka kgakgamatso. Ditiragalo tsotlhe tseno di ka bolelwa fa e le tsa 44 C.E.—Dit. 11:27, 28; 12:1-11, 20-23.
21. Re ka fopholetsa gore letlha la loeto lwa ntlha lwa ga Paulo lwa borongwa le ne le le leng re ikaegile ka eng?
21 Leuba le le neng le boleletswe pele leo le ne la nna ka 46 C.E. E tshwanetse ya bo e ne e le ka nako eo, he, fa Paulo le Barenabase ba ne ba “boea kwa Yerusalema, ba sena go wetsa tihèlō ea bōne.” (Dit. 12:25) Moya o o boitshepo o ne wa ba tlhopha gore ba tseye loeto lwa ntlha lwa borongwa leo le neng le akaretsa Kupero le metse e mentsi mo kgaolong ya Asia Minor, fa ba sena go boa kwa Antioka wa Siria.k Seno go lebega se ne sa atologa go tloga ka dikgakologo tsa 47 C.E. go fitlha ka letlhabula la 48 C.E., ba ntse mariga a le mangwe kwa Asia Minor. Go lebega Paulo a ne a nna mariga a a latelang kwa Antioka wa Siria, mme seno se re gorosa mo go 49 C.E.—Dit. 13:1–14:28.
22. Matlha a maeto a mabedi a ga Paulo kwa Jerusalema a a umakilweng mo go Bagalatia kgaolo 1 le 2 go ka twe ke afe?
22 Go lebega rekoto e e mo go Bagalatia kgaolo 1 le 2 e dumalana le seno. Paulo fa a sena go sokologa o bua ka maeto a mabedi a a kgethegileng a go etela kwa Jerusalema, le lengwe “dinyaga di le tharo di sena go heta” me le lengwe “dinyaga di le shomè le bonè di sena go heta.” (Bagal. 1:17, 18; 2:1) Fa dinako tse pedi tseno di tsewa e le dipalo tsa lebalapalo, go ya ka ngwao ya motlha oo, le fa e le gore Paulo o ne a sokololwa ka nako ya baaposetoloi, jaaka rekoto eno e lebega ekete e supa jalo, he re ka nna ra tsaya gore dingwaga tse 3 le tse 14 ka go latelelana ga tsone ke 34-36 C.E. le 36-49 C.E.
23. Ke bosupi bofe jo bo akantshang gore Bagalatia kgaolo 2 le Ditihō kgaolo 15 di bua ka loeto lwa ga Paulo lwa kwa Jerusalema lwa 49 C.E.?
23 Loeto lwa bobedi lwa ga Paulo lwa kwa Jerusalema leo le umakilweng mo go Bagalatia go lebega le ne le le malebana le kgang ya go rupa, ereka le Tito yo a neng a patile Paulo a ne a bolelwa gore o ne a sa tlhoke go rupisiwa. Fa e le gore seno se dumalana le loeto lwa fa a ne a ile go kopa taolo kaga go rupa, eo e tlhalosiwang mo go Ditihō 15:1-35, he 49 C.E. e tshwanela sentle go bo e ne e le fa gare ga loeto lwa ntlha lwa ga Paulo lwa borongwa le lwa bobedi. Mo godimo ga moo, go ya ka Bagalatia 2:1-10, Paulo o ne a bolela mafoko a a molemo ao a neng a a rera fa pele ga “ba ba itsegeñ hèla” ba phuthego ya kwa Jerusalema, “go re e se re kgotsa ka hitlhèla ka bo ke sianèla lehèla.” Seno go lebega a ne a tla se dira kwa bokhutlong jwa loeto lwa gagwe lwa ntlha lwa borongwa. Paulo o ne a etela kwa Jerusalema “ka tshenolō.”
24. Paulo o ne a tsaya loeto lwa gagwe lwa bobedi lwa borongwa mo dingwageng dife, mme ke ka ntlhayang fa go sena pelaelo ya gore o ne a goroga kwa Korintha kwa bokhutlong jwa 50 C.E.?
24 Loeto lwa Bobedi lwa ga Paulo lwa Borongwa, mo e ka nnang ka 49-52 C.E. Paulo o ne a nna lobakanyana mo Antioka wa Siria fa a tswa kwa Jerusalema; ka gone, o tshwanetse a bo a ne a simolola loeto lwa gagwe lwa bobedi lwa borongwa ka 49 C.E. go le selemo. (Dit. 15:35, 36) Lono lo ne lo le logolo go gaisa lwa ntlha mme lo ne lo tla batla gore a nne mariga kwa Asia Minor. Go lebega a ne a araba pitso ya kwa Makedonia a bo a tshelela kwa Yuropa mo dikgakologong tsa 50 C.E. Morago ga foo, o ne a rera a bo a tlhoma diphuthego tse disha kwa Filipi, Thesalonia, Berea, le Athena. Seno se ne se tla mo gorosa mo Korintha mo kgaolong ya Akaia, ka 50 C.E. go le selemo, a sena go tsaya loeto lwa dikilometara di le 2 090 ka dinao. (Dit. 16:9, 11, 12; 17:1, 2, 10, 11, 15, 16; 18:1) Go ya ka Ditihō 18:11, Paulo o ne a nna koo dikgwedi di le 18, seo se re fitlhisang mo tshimologong ya 52 C.E. Ereka mariga a ne a fetile, Paulo o ne a ka ya kwa Kaesarea ka sekepe a feta mo Efeso. Fa a sena go dumedisa phuthego, gongwe kwa Jerusalema, o ne a goroga gape kwa legaeng la gagwe kwa Antioka wa Siria, gongwe ka 52 C.E. go le selemo.l—Dit. 18:12-22.
25. (a) Baithutamarope ba tshegetsa gore Paulo o ne a etela la ntlha kwa Korintha ka 50-52 C.E. jang? (b) Ntlha ya go bo Akwila le Peresila ‘e ne e le gone ba tswang kwa Itale’ e tlhomamisa seno jang?
25 Dilo tse di bonweng ke baithutamarope di tshegetsa gore 50-52 C.E. ke matlha ao Paulo a neng a etela Korintha la ntlha ka one. Seno ke karolwana ya mokwalo, molawana o o neng o tswa kwa go Mmusi Kalaudio Kaesare o ya kwa go Ba-Delphi ba kwa Gerika, oo o nang le mafoko a ga “[Lucius Ju]nius, Gallio, . . . molaodi.” Boraditiragalo ba dumela ka kakaretso gore palo ya 26 e e bonwang mo temaneng eno, e supa gore Kalaudio o ne a bolelwa fa e le mmusi ka makgetlo a le 26. Mekwalo e mengwe e supa gore Kalaudio o ne a bolelwa fa e le mmusi ka makgetlo a le 27 pele ga August 1, 52 C.E. Nako e molaodi a neng a busa ka yone e ne e le ngwaga fela, oo o neng o simolola selemo. Ka gone, ngwaga wa ga Galeo jaaka molaodi wa Akaia go lebega o ne wa simolola ka 51 C.E. go le selemo wa ya go felela ka 52 C.E. go le selemo. “Me e rile Galeo a le molaodisiwa oa Akaia, Bayuda ba cogologèla Paulo goñwe, ba mo isa kwa sennoñ sa tshèkèlō.” Morago ga gore Galeo a golole Paulo, moaposetoloi yono o ne a “tlhola malatsi a le mantsi,” mme morago o ne a ya kwa Siria ka sekepe. (Dit. 18:11, 12, 17, 18) Sotlhe seno go lebega se gatelela gore lobaka lwa dikgwedi tse 18 lo Paulo a le ntseng kwa Korintha lo ne lwa khutla ka dikgakologo tsa 52 C.E. Ntlha nngwe e e supang nako ke polelwana e e supang gore Paulo fa a goroga kwa Korintha o ne a “hitlhèla Moyuda moñwe, eo go tweñ Akwila, e le motho oa kwa Ponto kaha losikeñ, eo e leñ gōna o cwañ kwa Itale, a na le Peresila mosadi oa gagwè, ka go bo Kalaudio a na a laotse gore Bayuda botlhe ba cwè mo Roma.” (Ditihō 18:2) Go ya ka raditiragalo Paulus Orosius, wa lekgolo la pele la botlhano la dingwaga, Kalaudio o ne a ntsha molawana ono wa go ba koba mo ngwageng wa gagwe wa borobong, ke gore, ka 49 C.E. kana kwa tshimologong ya 50 C.E. Ka gone, Akwila le Peresila ba ka tswa ba ne ba goroga kwa Korintha pele ga letlhabula la one ngwaga oo, seo se rayang gore Paulo o ne a nna koo go tloga ka letlhabula la 50 C.E. go fitlha ka dikgakologo tsa 52 C.E.a
26. Ke matlha afe a a supang dikgato tse di latelelanang tsa loeto lwa ga Paulo lwa boraro lwa borongwa?
26 Loeto lwa ga Paulo lwa Boraro lwa Borongwa, mo e ka nnang ka 52-56 C.E. Fa “lobaka” lo sena go feta a le kwa Antioka wa Siria, Paulo o ne a le mo tseleng gape go ya kwa Asia Minor, mme go lebega a ne a fitlha kwa Efeso mo marigeng a 52-53 C.E. (Dit. 18:23; 19:1) Paulo o ne a fetsa “dikgwedi di le tharo” mme morago “dinyaga di le pedi” a ruta mo Efeso, fa a sena go tloga kwa Makedonia. (Ditihō 19:8-10) Moragonyana, o ne a gakolola balebedi ba kwa Efeso gore o ne a dirile le bone ka “dinyaga di le tharo,” mme palo eno e ka tswa e sobokantswe fela. (Ditihō 20:31) Go lebega Paulo a ne a tloga kwa Efeso morago ga “Pentekosete” kwa tshimologong ya 55 C.E., a tsamaya a ralala Korintha, Gerika, a goroga koo sentle gore a ka nna dikgwedi tse tharo tsa mariga koo. Morago o ne a boela kwa bokone kgakala go fitlha kwa Filipi ka nako ya Tlolaganyo ya 56 C.E. Go tloga koo o ne a tsamaya ka sekepe ka tsela ya Teroasa le Mileto go ya kwa Kaesarea a bo a ya kwa Jerusalema a goroga koo ka Pentekosete ya 56 C.E.b—1 Bakor. 16:5-8; Dit. 20:1-3, 6, 15, 16; 21:8, 15-17.
27. Nako ya ditiragalo go ya kwa bokhutlong jwa fa Paulo a ne a tshwerwe la ntlha kwa Roma ke efe?
27 Dingwaga tsa Bofelo, 56-100 C.E. Paulo o ne a tshwarwa ka bonako fela fa a sena go goroga kwa Jerusalema. O ne a tseelwa kwa Kaesarea mme a nna mo kgolegelong ka dingwaga tse pedi, go fitlha Feseto a tsaya maemo a ga Felise a bolaodi. (Dit. 21:33; 23:23-35; 24:27) Letlha leo Feseto a neng a goroga ka lone le leo Paulo a neng a ya kwa Roma ka lone go lebega e ne e le ka 58 C.E.c Fa Paulo a sena go thubegelwa ke sekepe a bo a nna mariga kwa Melita, o ne a wetsa loeto lwa gagwe mo e ka nnang ka 59 C.E., mme pego e supa gore o ne a nna mo botshwarong kwa Roma, a rera ebile a ruta, ka lobaka lwa dingwaga di le pedi, kana go fitlha mo e ka nnang ka 61 C.E.—Dit. 27:1; 28:1, 11, 16, 30, 31.
28. Ke matlha afe a go ka tweng ditiragalo tsa bofelo tsa botshelo jwa ga Paulo di diragetse ka one?
28 Ereka pego ya hisitori ya Ditihō e sa tswelele kwa pele, go bonala Paulo a ne a gololwa mme a tswelela ka tiro ya gagwe ya borongwa, a etela, kwa Kereta, Gerika, le Makedonia. Ga go itsiwe gore a o ne a fitlha kwa Spain. Go lebega Paulo a ne a swa loso lwa boswelatumelo ka bonako fela fa Nero a sena go mo tsenya la bofelo mo kgolegelong kwa Roma mo e ka nnang ka 65 C.E. Hisitori ya lefatshe e re naya July wa 64 C.E. jaaka letlha la molelo o mogolo mo Roma, oo morago ga one Nero a neng a simolola go bogisa Bakeresete thata. Nako eno e tshwanela sentle go bo e ne e le yone eo Paulo a neng a golegwa ka “ketane” le e a neng a bolawa ka yone.—2 Tim. 1:16; 4:6, 7.
29. Motlha wa baaposetoloi o ne wa khutla leng, mme o ne wa khutla ka go kwalwa ga dibuka dife?
29 Makwalo a matlhano a ga moaposetoloi Johane a ne a kwalwa kwa bokhutlong jwa nako ya pogiso ya Mmusi Domitian. Go bolelwa gore o ne a itshwara jaaka setsenwa mo dingwageng tse tharo tsa bofelo tsa puso ya gagwe, tseo di neng di akaretsa 81-96 C.E. Johane o ne a kwala Tshenolō fa a le mo kgolegelong kwa Patamosa mo e ka nnang ka 96 C.E.d Efangele ya gagwe le makwalo a gagwe a mararo a ne a amogelwa a tswa kwa Efeso kana mo tikologong ya yone fa a sena go gololwa, mme moaposetoloi yo wa bofelo o ne a swa ka 100 C.E.
30. Go ithuta tlhatlhamano ya metlha ya Bibela go ka re solegela molemo jang?
30 Ka gone go bonala gore go bapisa ditiragalo tsa hisitori ya lefatshe le tlhatlhamano ya metlha ya Bibela le boperofeti jwa yone, re kgona go baya ditiragalo tsa Bibela sentle ka phepafalo mo maemong a tsone mo tsamaong ya nako. Go dumalana ga tlhatlhamano ya metlha ya Bibela go oketsa go ikanya ga rona Dikwalo tse di Boitshepo jaaka Lefoko la Modimo.
[Dintlha tse di kwa tlase]
a Go ka nna mosola go leba Insight on the Scriptures, Bol. 1, ditsebe 458-67, fa o ithuta kgaolo eno.
b Thuto ya bo 2, dirapa 28, 29.
c Go tloga ka nako ya fa Aberahame a tshela Euferatese go fitlha ka botsalo jwa ga Isake ke dingwaga di le 25; go fitlha ka botsalo jwa ga Jakobe ke dingwaga di le 60; Jakobe o ne a na le dingwaga di le 130 fa a ne a ya kwa Egepeto.—Gen. 12:4; 21:5; 25:26; 47:9.
d Ka 1990 nako eno e e fetileng e tshwanetse go ntshiwa mo dingwageng tse 6 015.
e Awake!, September 22, 1986, ditsebe 17-27; April 8, 1972, ditsebe 5-20.
f Insight on the Scriptures, Bol. 2, ditsebe 57-8.
g The Watchtower, 1976, tsebe 247; 1959, ditsebe 489-92.
h Insight on the Scriptures, Bol. 2, ditsebe 614-16.
i Insight on the Scriptures, Bol. 2, ditsebe 899-904.
j The New Encyclopædia Britannica, 1987, Bol. 5, tsebe 880.
k Insight on the Scriptures, Bol. 2, tsebe 747.
l Insight on the Scriptures, Bol. 2, tsebe 747.
a Insight on the Scriptures, Bol. 1, ditsebe 476, 886.
b Insight on the Scriptures, Bol. 2, tsebe 747.
c Analytical Concordance to the Bible ya ga Young, tsebe 342, kafa tlase ga “Festus.”
d Notes on the Book of Revelation, 1852, e e kwadilweng ke Albert Barnes, ditsebe xxix, xxx.
DITIRAGALO TSE DIKGOLO TSA BOTSHELO JWA GA JESU JWA MO LEFATSHENG—Diefangele Tse Nnè Di Beilwe ka Tlhatlhamano ya Metlha ya Tsone
Matshwao: a. e emela “morago”; b. e emela “pele ga”; c. e emela “gaufi le”, kana “mo e ka nnang ka.”
Nako Lefelo Tiragalo
Go Isa kwa Bodiheding jwa ga Jesu
2 B.C.E. Naga ya dithaba Botsalo jwa ga Johane
ya Judea Mokolobetsi; moragonyana,
botshelo jwa gagwe kwa
sekakeng
2 B.C.E., Bethelehema Botsalo jwa ga Jesu (Lefoko, yo
c. Oct. 1 dilo tsotlhe di nnileng gone
ka ene) jaaka setlogolwana sa
ga Aberahame le Dafide
Bethelehema; Jesu o a rupisiwa (letsatsi la
Jerusalema bo 8), o isiwa kwa tempeleng
(letsatsi la bo 40)
1 B.C.E. Jerusalema; Balepi ba dinaledi; go tshabela
kana 1 C.E. Bethelehema, kwa Egepeto; masea a a bolawa;
Nasaretha Jesu o a boa
12 C.E. Jerusalema Jesu yo o dingwaga di 12 kwa
Tlolaganyong; o ya gae
29, Kwa gare ga naga,
dikgakologo Bodihedi jwa ga Johane
Mokolobetsi
Joredane
1:6-8 ,
Tshimologo ya Bodihedi jwa ga Jesu
29, Noka ya Joredane Jesu o a kolobediwa le go
letlhabula tlodiwa, a tsholwa jaaka
motho mo moralong wa ga
Dafide mme a bidiwa Morwa
Modimo 3:13-17
Jerusalema Motlotlo wa ga Jesu le Nikodemo
Bodihedi jwa ga Jesu jo Bogolo jwa kwa Galilea
Nasaretha; O fodisa mosimane; o bala kaga
Kana; thomo; o a ganwa;
Kaperenama o ya kwa Kaperenama
Lewatle la Galilea, O bitsa Simone le Anderea, Jakobe
gaufi le Kaperenama le Johane
Kaperenama O fodisa motho yo o tsenweng ke
badimona,
mmogo le matsalaagwe
Petere le ba bangwe
ba bantsi
Judea O ruta mo disinagogeng tsa Judea
Galilea; O fodisa seatla ka Sabata; o ya go
Lewatle la Galilea ikhutsa kwa lotshitshing
lwa lewatle; o a fodisa
Gaufi le Thero ya kwa Thabeng
Kaperenama 5:1–7:29
Kaperenama O fodisa motlhanka wa molaodi wa
masole
Naina O tsosa morwa wa motlholagadi
Galilea Bakwadi le Bafarasai ba batla
sesupo 12:38-45
Galilea Barutwa ba ga Keresete ke balosika
lwa gagwe ba ba gaufi
Gadara, Go fodisiwa batho ba babedi
Borwabotlhababa ba tsenweng
jwa Galilea ke badimona; dikolobe
tse di tsenweng ke
badimona
Kaperenama (?) Difofu tse pedi le semumu se se
tsenweng ke badimona
ba a fodisiwa 9:27-34
Tiberio Johane Mokolobetsi o kgaolwa
tlhogo; poifo ya ga Herode
ka molato wa gagwe
32, Kaperenama (?) Baaposetoloi ba boa kwa loetong
gaufi Karolo e e kafa lwa go rera go fepiwa
le Bokonebotlhaba ya ba le 5 000
Tlolaganyo; Lewatle la Galilea 14:13-21
Karolo e e kafa Ba leka go tlhoma Jesu
Bokonebotlhaba jaaka kgosi; o tsamaya
jwa Lewatle la mo lewatleng; o a fodisa
Galilea; 14:22-36
Genesereta 6:45-56
32, morago Gongwe kwa Dingwao tse di dirang gore Lefoko
ga Kaperenama la Modimo le se nne le
Tlolaganyo mosola ope
Fonekia; Gaufi le Ture, Sidone;
Dekapolise morago kwa Deekapolise;
ba ba 4 000 ba a fepiwa
Karolo e e kafa O tlhagisa kgatlhanong le sebediso
Bokonebotlhaba sa Bafarasai; o fodisa sefofu
jwa Lewatle 16:5-12
la Galilea; 8:13-26
Bethesaida
Kaesarea O fodisa motho yo o tsenweng ke
Filipi badimona yo o paletseng
barutwa go mo fodisa
Kaperenama Yo mogolo go gaisa mo Bogosing; go
baakanya diphoso;
boutlwelobotlhoko
Galilea; O tloga kwa Galilea a ya kwa Moletlong
Samaria wa Metlaagana; sengwe le
sengwe se beetswe fa
thoko mabapi le tirelo
ya badihedi
Bodihedi jwa ga Jesu jwa Moragonyana kwa Judea
32, Moletlo Jerusalema Jesu o ruta phatlalatsa kwa Moletlong wa
wa Metlaagana Metlaagana 7:11-52
Bodihedi jwa ga Jesu jwa Moragonyana kwa Botlhaba jwa Joredane
Moseja wa Bontsi bo dumela mo go Jesu
Joredane 10:40-42
Gongwe kwa Perea Seo se bolelwang ke go nna morutwa
Bethania Jesu o tsosa Lasaro mo baswing
Perea Monna yo mmotlana wa mohumi;
setshwantsho sa badiri ba
masimo a mofine
Jeriko O ralala Jeriko, o fodisa difofu tse
pedi; o etela Sakaio;
setshwantsho sa diponto
tse di lesome
Bodihedi jwa ga Jesu jwa Bofelo kwa Jerusalema
Nisane 9 Bethania Moletlo kwa ntlong ya ga Simone wa
molepero; Maria o tlotsa Jesu;
Bajuda ba tla go bona Jesu
le Lasaro
Bethania- Keresete o tsena ka phenyo mo
Jerusalema Jerusalema 21:1-11,
Nisane 10 Bethania- Setlhare se se sa ungweng sa mofeige
Jerusalema se a hutsiwa; tempele
e phepafadiwa labobedi
Nisane 11 Bethania- Setlhare sa mofeige se se
Jerusalema hutsitsweng se fitlhelwa
se swabile
Jerusalema, Go belaelwa bolaodi jwa ga Keresete;
tempele setshwantsho sa
barwa ba babedi
Jerusalema, Ditshwantsho tsa balemi ba ba
boikepo, tempele moletlo
wa lenyalo
Jerusalema, Potso e e ba didimatsang ya ga Jesu
ka go tempele tla ga Mesia
Thota ya O bolelela pele go wa ga Jerusalema,
Lotlhware go nna gone ga ga Jesu,
bokhutlo jwa tsamaiso
Nisane 13 Gaufi le mo Go baakanyediwa Tlolaganyo
(Labone teng ga 26:17-19
thapama) Jerusalema 14:12-16
Jerusalema Jesu o tlhapisa baaposetoloi ba
gagwe dinao
Jerusalema Judase o supiwa fa e le mooki mme o a
lelekiwa 26:21-25
Jerusalema Sejo sa maitseboa sa segopotso se
simololwa le ba ba 11
Jerusalema Go bolelelwa pele gore Petere o tla
itatola le gore baaposetoloi
ba tla phatlalala
Gethesemane Botlhoko mo tshimong; Jesu o a okwa le
go tshwarwa
Jerusalema O botsolodiwa ke Anase; o sekisiwa ke
Kaiafase, Sanehederine; Petere o a
itatola
Jerusalema Fa pele ga Pilatwe, morago Herode, o
busediwa kwa go Pilatwe
Jerusalema O rebolelwa go bolawa, morago ga gore
Pilatwe a leke go mo golola
(c. 3:00 Gologotha, Jesu o swela mo koteng ya
p.m., tlhokofatso, le
Labotlhano) Jerusalema ditiragalo mo nakong eo
Jerusalema Mmele wa ga Jesu o tlosiwa mo koteng ya
pogisetso mme o a fitlhwa
Nisane 15 Jerusalema Baperesiti le Bafarasai ba disa lebitla
Nisane 16 Jerusalema Jesu o tsosiwa mo baswing le ditiragalo
le tikologo tsa letsatsi leo
a. Nisane 16 Jerusalema; Jesu Keresete o nna a itlhagisa
Galilea 28:16-20
Iyyar 25 Thota ya Jesu o a tlhatloga, letsatsi la bo 40 a
Lotlhware, sena go tsoga mo baswing [Dit. 1:9-12]
gaufi le 24:50-53
Bethania
Dipotso mo tšhateng e e akaretsang “Ditiragalo tse Dikgolo tsa Botshelo jwa ga Jesu jwa mo Lefatsheng”:
(a) Bolela dingwe tsa ditiragalo tse di tlhomologileng tsa bodihedi jwa ga Jesu go fitlha fa Johane Mokolobetsi a ne a tsenngwa mo kgolegelong.
(b) Naya lefelo le letlha la ditiragalo tse di latelang: (1) Go bidiwa ga ga Simone, Anderea, Jakobe le Johane. (2) Go tlhophiwa ga baaposetoloi ba ba 12. (3) Thero ya mo Thabeng. (4) Go fetoga ponalo. (5) Go tsosiwa ga ga Lasaro mo baswing. (6) Loeto lwa ga Jesu kwa ntlong ya ga Sakaio.
(c) Bolela dingwe tsa dikgakgamatso tse di tlhomologileng tsa ga Jesu; bolela gore di diragetse leng le gore ke kwa kae.
(d) Dingwe tsa ditiragalo tse dikgolo tse di mabapi le Jesu tse di diragetseng go tloga ka Nisane 8 go ya go Nisane 16, 33 C.E. ke dife?
(e) Dingwe tsa ditshwantsho tse di tlhomologileng tseo Jesu a neng a di naya mo bodiheding jwa gagwe jwa mo lefatsheng ke dife?
Lotshwao: a. le emela “morago”; c. le emela “gaufi le,” kana “mo e ka nnang ka.”
TŠHATE YA MATLHA A A TLHOMOLOGILENG A HISITORI
Matshwao: a. e emela “morago”; b. e emela “pele ga”; c. e emela “gaufi le”, kana “mo e ka nnang ka.”
Letlha Tiragalo Tshupiso
4026 B.C.E. Adame o a bopiwa Gen. 2:7
a. 4026 B.C.E. Kgolagano ya kwa Edena e a dirwa, Gen. 3:15
boperofeti jwa ntlha
b. 3896 B.C.E. Kaine o bolaya Abele Gen. 4:8
3896 B.C.E. Botsalo jwa ga Sethe Gen. 5:3
3404 B.C.E. Botsalo jwa ga Enoke Gen. 5:18
yo o siameng
3339 B.C.E. Botsalo jwa ga Methusela Gen. 5:21
3152 B.C.E. Botsalo jwa ga Lameke Gen. 5:25
3096 B.C.E. Loso lwa ga Adame Gen. 5:5
2970 B.C.E. Botsalo jwa ga Noa Gen. 5:28, 29
2490 B.C.E. Dikatlholo tsa Modimo Gen. 6:3
mo bathong
2470 B.C.E. Botsalo jwa Gen. 5:32; 9:24; 10:21
ga Jafethe
2468 B.C.E. Botsalo jwa ga Sheme Gen. 7:11; 11:10
2370 B.C.E. Loso lwa ga Methusela Gen. 5:27
Metsi a Morwalela a a gosomana (letlhabula) Gen. 7:6, 11
2369 B.C.E. Kgolagano e dirwa Gen. 8:13; 9:16
morago ga Morwalela
2368 B.C.E. Botsalo jwa ga Arepekashade Gen. 11:10
a. 2269 B.C.E. Tora ya Babela e a agiwa Gen. 11:4
2020 B.C.E. Loso lwa ga Noa Gen. 9:28, 29
2018 B.C.E. Botsalo jwa ga Aberahame Gen. 11:26, 32;
12:4
1943 B.C.E. Aberahame o tshela Euferatese Gen. 12:4, 7;
a lebile
Kanana; kgolagano ya ga Ekes. 12:40;
Aberahame e a tlhomamisiwa;
tshimologo ya lobaka lwa Bagal. 3:17
dingwaga tse 430 go fitlha
ka kgolagano ya Molao
1932 B.C.E. Ishemaele o a tsholwa Gen. 16:15, 16
1919 B.C.E. Kgolagano ya go Gen. 17:1,10, 24
rupa e a dirwa
Katlholo ya Sodoma le Gomora Gen. 19:24
1918 B.C.E. Botsalo jwa ga Isake, Gen. 21:2, 5;
moruaboswa tota; go
simolola ga dingwaga ‘tse
di ka nnang 450’ Dit. 13:17-20
1913 B.C.E. Isake o a kgwisiwa; Gen. 21:8; 15:13;
Ishemaele o a kobiwa;
tshimologo ya dingwaga tse
400 tsa pogiso Dit. 7:6
1881 B.C.E. Loso lwa ga Sara Gen. 17:17; 23:1
1878 B.C.E. Lenyalo la ga Isake le Rabeka Gen. 25:20
1868 B.C.E. Loso lwa ga Sheme Gen. 11:11
1858 B.C.E. Botsalo jwa ga Esau le Jakobe Gen. 25:26
1843 B.C.E. Loso lwa ga Aberahame Gen. 25:7
1818 B.C.E. Esau o nyala basadi ba Gen. 26:34
gagwe ba babedi ba ntlha
1795 B.C.E. Loso lwa ga Ishemaele Gen. 25:17
1774 B.C.E. Jakobe o nyala Lea le Ragele Gen. 29:23-30
1767 B.C.E. Botsalo jwa ga Josefe Gen. 30:23, 24
1761 B.C.E. Jakobe o boela kwa Gen. 31:18, 41
Kanana go tswa kwa Harana
c. 1761 B.C.E. Jakobe o lwa le Gen. 32:24-28
moengele; o bidiwa Iseraele
1750 B.C.E. Josefa o rekisiwa Gen. 37:2, 28
jaaka motlhanka ke bomorwarraagwe
1738 B.C.E. Loso lwa ga Isake Gen. 35:28, 29
1737 B.C.E. Josefa o dirwa Gen. 41:40, 46
molaodi wa Egepeto
1711 B.C.E. Loso lwa ga Jakobe Gen 47:28
1657 B.C.E. Loso lwa ga Josefe Gen. 50:26
b. 1613 B.C.E. Teko ya ga Jobe Yobe 1:8; 42:16
a. 1600 B.C.E. Egepeto e nna Ekes. 1:8
mmuso wa ntlha wa lefatshe
1593 B.C.E. Botsalo jwa ga Moshe Ekes. 2:2, 10
c. 1514 B.C.E. Moshe kwa setlhareng se se shang Ekes. 3:2
1513 B.C.E. Tlolaganyo; Ekes. 12:12;
Baiseraele ba tswa mo Egepeto; 14:27, 29, 30;
kgololo ya kwa Lewatleng le
Lehibidu;
maatla a Egepeto a a Gen. 15:13, 14
reketlisiwa; bokhutlo jwa
dingwaga tse 400 tsa pogiso
Kgolagano ya Molao e Ekes. 24:6-8
dirwa kwa Thabeng ya Sinai (Horebe)
1513 B.C.E. Bokhutlo jwa lobaka lwa Bagal. 3:17;
dingwaga tse 430 Ekes. 12:40
go tloga fa kgolagano
ya ga Abarahame e ne e tlhongwa
1512 B.C.E. Motlaagana o wediwa go agiwa Ekes. 40:17
Go simololwa boperesiti jwa Lefi. 8:34-36
ga Arone
Moshe o wetsa Ekesodo le Lefitiko Lefi. 27:34;
c. 1473 B.C.E. Moshe o wetsa buka ya Yobe Yobe 42:16, 17
1473 B.C.E. Moshe o wetsa Dipalo mo Dipa. 35:1; 36:13
Dipoeng tsa Moaba
Kgolagano le Iseraele kwa Moaba Dute. 29:1
Moshe o kwala Duteronome Dute. 1:1, 3
Moshe o swela kwa Thabeng ya Dute. 34:1, 5, 7
Nebo kwa Moaba
Iseraele o tsena mo Kanana Yosh. 4:19
a eteletswe pele ke Joshua
1467 B.C.E. Thopo e kgolo ya Yosh. 11:23; 14:7, 10-15
naga e a we diwa; bokhutlo Ditihō 13:17-20
jwa ‘dingwaga tse di ka
nnang 450’ tsa
c. 1450 B.C.E. Buka ya Yoshue e a Yosh. 1:1; 24:26
wediwa
Loso lwa ga Joshua Yosh. 24:29
1117 B.C.E. Samuele o tlotsa Saulo 1 Sam. 10:24;
jaaka kgosi ya Iseraele Dit. 13:21
1107 B.C.E. Botsalo jwa ga Dafide kwa 1 Sam. 16:1
Bethelehema
c. 1100 B.C.E. Samuele o wetsa buka ya Baatlh. 21:25
Baatlhodi
c. 1090 B.C.E. Samuele o wetsa buka Ruthe 4:18-22
ya Ruthe
c. 1078 B.C.E. Buka ya 1 Samuele 1 Sam. 31:6
e a wediwa
1077 B.C.E. Dafide o nna kgosi 2 Sam. 2:4
ya Juda kwa Heberone
a. 1070 B.C.E. Letlole le tlisiwa 2 Sam. 6:15; 7:12-16
mo Jerusalema; go dirwa
kgolagano ya bogosi
le Dafide
c. 1040 B.C.E. Gade le Nathane 2 Sam. 24:18
ba wetsa 2 Samuele
1037 B.C.E. Solomone o tlhatlhama 1 Dikg. 1:39; 2:12
Dafide jaaka kgosi
ya Iseraele
1034 B.C.E. Solomone o simolola 1 Dikg. 6:1
go aga tempele
1027 B.C.E. Tempele ya Jerusalema 1 Dikg. 6:38
e a wediwa
c. 1020 B.C.E. Solomone o wetsa Sehela 1:1
Sehela sa Dihela
b. 1000 B.C.E. Solomone o wetsa buka ya Moreri Mor. 1:1
997 B.C.E. Rehoboame o 1 Dikg. 11:43; 12:19, 20
tlhatlhama Solomone;
bogosi boa kgaogana;
Jeroboame o simolola go
busa jaaka kgosi ya Iseraele
977 B.C.E. Asa o tlhatlhama 1 Dikg. 15:9, 10
Abijame jaaka kgosi ya Juda
c. 952 B.C.E. Ela o tlhatlhama 1 Dikg. 16:8
Baashe jaaka kgosi ya Iseraele
c. 951 B.C.E. Simeri o tlhatlhama Ela 1 Dikg. 16:15
jaaka kgosi ya Iseraele
Omeri le Tibeni ba 1 Dikg. 16:21
tlhatlhama Simeri
jaaka dikgosi tsa Iseraele
c. 947 B.C.E. Omeri o busa a le esi 1 Dikg. 16:22, 23
jaaka kgosi ya Iseraele
c. 940 B.C.E. Ahabe o tlhatlhama 1 Dikg. 16:29
Omeri jaaka kgosi ya Iseraele
936 B.C.E. Jehoshafate o tlhatlhama 1 Dikg. 22:41, 42
Asa jaaka kgosi ya Iseraele
c. 917 B.C.E. Jehorame wa Iseraele 2 Dikg. 3:1
o tlhatlhama Ahasia
jaaka kgosi e
le yosi ya Iseraele
913 B.C.E. Jehorame wa Juda 2 Dikg. 8:16, 17
‘o nna kgosi,’ le
Jehoshafate
c. 906 B.C.E. Ahasia o tlhatlhama 2 Dikg. 8:25, 26
Jehorame jaaka kgosi ya Juda
898 B.C.E. Jehoashe o tlhatlhama 2 Dikg. 12:1
Ahasia jaaka kgosi ya Juda
876 B.C.E. Jehoahase o tlhatlhama 2 Dikg. 13:1
Jehu jaaka kgosi ya Iseraele
858 B.C.E. Amasia o tlhatlhama 2 Dikg. 14:1, 2
Jehoashe jaaka kgosi ya Juda
Jona o wetsa buka ya Yona Yona 1:1, 2
829 B.C.E. Usia (Asaria) o tlhatlhama 2 Dikg. 15:1, 2
Amasia jaaka kgosi ya Juda
c. 820 B.C.E. Gongwe ke fa buka ya Yoele 1:1
Yoele e ne e kwalwa
c. 804 B.C.E. Amose o wetsa buka ya Amose Amose 1:1
c. 792 B.C.E. Sekaria o busa jaaka 2 Dikg. 15:8
kgosi ya Iseraele (dikgwedi tse 6)
c. 791 B.C.E. Shalume o tlhatlhama 2 Dikg. 15:13, 17
Sekaria jaaka kgosi ya Iseraele
Menaheme o tlhatlhama Shalume
jaaka kgosi ya Iseraele
c. 780 B.C.E. Pekahia o tlhatlhama 2 Dikg. 15:23
Menaheme jaaka kgosi ya Iseraele
c. 778 B.C.E. Peka o tlhatlhama 2 Dikg. 15:27
Pekahia jaaka kgosi ya Iseraele
777 B.C.E. Jothame o tlhatlhama 2 Dikg. 15:32, 33
Usia (Asaria) jaaka kgosi ya Juda
c. 761 B.C.E. Ahase o tlhatlhama 2 Dikg. 16:1, 2
Jothame jaaka kgosi ya Juda
c. 758 B.C.E. Hoshee ‘o simolola 2 Dikg. 15:30
go busa’ jaaka kgosi ya Iseraele
745 B.C.E. Hesekia o tlhatlhama 2 Dikg. 18:1, 2
Ahase jaaka kgosi ya Juda
a. 745 B.C.E. Hosea o wetsa buka ya Hosea Hos. 1:1
740 B.C.E. Asiria e busa Iseraele, 2 Dikg. 17:6, 13, 18
e thopa Samaria
732 B.C.E. Senakeribe o tlhasela Juda 2 Dikg. 18:13
a. 732 B.C.E. Isaia o wetsa buka ya Isaia Isa. 1:1
b. 717 B.C.E. Mika o wetsa buka ya Mika Mika 1:1
c. 717 B.C.E. Diane di wediwa go kwalwa Dia. 25:1
716 B.C.E. Manase o tlhatlhama 2 Dikg. 21:1
Hesekia jaaka kgosi ya Juda
661 B.C.E. Amone o tlhatlhama 2 Dikg. 21:19
Manase jaaka kgosi ya Juda
659 B.C.E. Josia o tlhatlhama 2 Dikg. 22:1
Amone jaaka kgosi ya Juda
b. 648 B.C.E. Sefania o wetsa buka ya Sefania Sefa. 1:1
647 B.C.E. Jeremia o romiwa Yer. 1:1, 2, 9, 10
jaaka moperofeti
b. 632 B.C.E. Nahume o wetsa buka ya Nahume Nah. 1:1
632 B.C.E. Ninefe e thopiwa Nah. 3:7
ke Bakaladea le Bamede
Babelona e setse e tla
nna puso ya boraro ya lefatshe
628 B.C.E. Jehoahase o tlhatlhama 2 Dikg. 23:31
Josia, o busa jaaka kgosi ya Juda
Jehoiakime o tlhatlhama 2 Dikg. 23:26
Jehoahase jaaka kgosi ya Juda
c. 628 B.C.E. Habakuke o wetsa buka Hab. 1:1
ya Habakuke
625 B.C.E. Nebukadenesare (II) Yer. 25:1
o nna kgosi ya Babelona;
ngwaga wa ntlha wa puso ya
gagwe o balwa go tloga
ka Nisane wa 624 B.C.E.
620 B.C.E. Nebukadenesare o tlhoma 2 Dikg. 24:1
Jehoiakime jaaka
kgosi e e duelang lekgetho mo go ene
618 B.C.E. Jehoiakine o nna kgosi 2 Dikg. 24:6, 8
morago ga Jehoakime wa Juda
Sedekia o dirwa kgosi ya Juda 2 Dikg. 24:12-18
613 B.C.E. Esekiele o simolola Esek. 1:1-3
go perofesa
609 B.C.E. Nebukadenesare o 2 Dikg. 25:1, 2
tlhasela Juda lekgetlo
la boraro; o simolola go
dikaganyetsa Jerusalema
607 B.C.E. Kgwedi ya botlhano (Ab), 2 Dikg. 25:8-10;
tempele e a senngwa Jerusalema
e a ripitliwa Yer. 52:12-14
Kgwedi ya bosupa, 2 Dikg. 25:25, 26;
Bajuda ba tswa mo Juda; Luke 21:24
“metlha ea Badichaba”
e simolola go balwa
Jeremia o kwala Dikhuts. ketapele, LXX
Dikhutsahalō
c. 607 B.C.E. Obadia o kwala buka Obadia. 1
ya Obadia
c. 591 B.C.E. Esekiele o wetsa buka Esek. 40:1; 29:17
ya Esekiele
539 B.C.E. Babelona e thopiwa Dan. 5:30, 31
ke Bameda le Baperesia;
Meda le Peresia e nna
mmuso wa bonè wa lefatshe
537 B.C.E. Taolo ya ga Kurose 2 Ditih. 36:22, 23;
wa Moperesia e e Yer. 25:12; 29:10
letlang Bajuda go
boela kwa Jerusalema
e simolola go dira;
go nna marope ga
Jerusalema ka dingwaga tse 70 goa khutla
c. 536 B.C.E. Daniele o wetsa buka ya Daniele Dan. 10:1
536 B.C.E. Serubabele o dira motheo Esere 3:8-10
wa tempele
522 B.C.E. Tiro ya go aga tempele Esere 4:23, 24
e a thibelwa
520 B.C.E. Hagai o wetsa buka ya Hagai Hag. 1:1
518 B.C.E. Sekaria o wetsa buka ya Sekaria Seka. 1:1
515 B.C.E. Serubabele o wetsa Esere 6:14, 15
tempele ya bobedi
c. 475 B.C.E. Moredekai o wetsa Esethere 3:7; 9:32
buka ya Esethere
468 B.C.E. Esere le baperesiti Esere 7:7
ba boela kwa Jerusalema
c. 460 B.C.E. Esere o wetsa buka ya Esere 1:1;
1 le 2 Ditihalō le 2 Ditih. 36:22
Esere; go phuthiwa ga bofelo ga Dipesalema
455 B.C.E. Nehemia o Neh. 1:1; 2:1, 11; 6:15;
tsosolosa lorako lwa Jerusalema; Dan. 9:24
boperofeti jwa dibeke
tse 70 bo simolola
go diragadiwa
443 B.C.E. Nehemia o wetsa buka ya Nehemia Neh. 5:14
Malaki o wetsa buka ya Malaki Mal. 1:1
406 B.C.E. Go lebega Jerusalema Dan. 9:25
e ile ya fediwa go tsosolosiwa
332 B.C.E. Gerika, mmuso wa Dan. 8:21
botlhano wa lefatshe, o busa Judea
c. 280 B.C.E. Septuagint ya Segerika Yoh. 10:22
e simolotswe
165 B.C.E. Tempele e neelwa sesha
morago ga go leswefadiwa ke kobamelo
ya medimo ya Bagerika ya disetwa;
Moletlo wa go Neela
37 B.C.E. Herode (o tlhomiwa jaaka kgosi ke Baroma)
o a ratwa mo Jerusalema
2 B.C.E. Botsalo jwa ga Johane Luke 1: 60; 2:7
Mokolobetsi le Jesu
29 C.E. Jesu le Johane ba Luke 3:1, 2, 23
simolola bodihedi jwa bone
33 C.E. Nisane 14: Jesu o nna Luke 22:20; 23:33
setlhabelo a thaya
motheo wa kgolagano
e ntšha; o a bapolwa
Nisane 16: Jesu o tsosiwa Math. 28:1-10
mo baswing
Sivan 6, Pentekosete: Dit. 2:1-17, 38
go tshololwa ga moya;
Petere o bulela Bajuda
tsela ya go tsena
mo phuthegong ya Bokeresete
36 C.E. Bokhutlo jwa dibeke Dan. 9:24-27;
tse 70 tsa dingwaga;
Petere o etela Korenelio, Dit. 10:1, 45
motho wa ntlha
wa batho ba ba sa
rupang wa moditšhaba go
tsena mo phuthegong
ya Bokeresete
c. 41 C.E. Mathaio o kwala Efangele
e e bidiwang “Mathaio”
c. 49 C.E. Setlhopha se se Dit. 15:28, 29
laolang se ntsha molao
kgatlhanong le gore
badumedi ba baditšhaba
ba rupisiwe
c. 50 C.E. Paulo o kwala 1 Bathes. 1:1
1 Bathesalonia a le kwa Korintha
c. 51 C.E. Paulo o kwala 2 Bathes. 1:1
2 Bathesaloniaa le kwa 2 Korintha
c. 50-52 C.E. Paulo o kwalela Bagal. 1:1
Bagalatia lokwalo
a le kwa Korintha kana
kwa Antioka wa Siria
c. 52-56 C.E. Loeto lwa ga Paulo Dit. 18:23–21:19
lwa boraro lwa 1 Bakor. 15:32;
c. 55 C.E. borongwa Paulo 2 Bakor. 2: 12, 13
o kwala 1 Bakorintha
a le kwa Efeso
le 2 Bakorintha
a le kwa Makedonia
c. 56-58 C.E. Luke o kwala Luke 1:1, 2
Efangele e e bidiwang “Luke”
c. 60-61 C.E. Go tswa kwa Roma
Paulo o kwala:
c. 61 C.E. Paulo o kwalela Baheb. 13:24; 10:34
Bahebera lokwalo a le kwa Roma
Luke o wetsa buka
ya Ditihō a le kwa Roma
b. 62 C.E. Jakobe, morwarraagwe Yak. 1:1
Jesu, o kwala lokwalo
lo lo bidiwang “Yakobe”
a le kwa Jerusalema
c. 60-65 C.E. Mareko o kwala
Efangele e e bidiwang “Mareko”
c. 61-64 C.E. Paulo o kwala 1 Timotheo 1 Tim. 1:3
a le kwa Makedonia
Paulo o kwalela Tito 1:5
Tito a le kwa Makedonia (?)
c. 62-64 C.E. Petere o kwala 1 Pet. 1:1; 5:13
1 Petere a le kwa Babelona
c. 64 C.E. Petere o kwala 2 Petere 2 Pet. 1:1
a le kwa Babelona (?)
c. 65 C.E. Paulo o kwala 2 Timotheo 2 Tim. 4:16-18
a le kwa Roma
c. 96 C.E. Johane, o kwala Tshen. 1:9
Tshenolō a le kwa Patamosa
c. 98 C.E. Johane o kwala Efangele Yoh. 21:22, 23
e e bidiwang
“Yohane” le makwalo
a gagwe a a bidiwang
1, 2, le 3 Yohane;
Go kwalwa ga Bibela go a wediwa
c. 100 C.E. Moaposetoloi wa bofelo 2 Bathes. 2:7
Johane o a swa
TLHOKOMELA: Go tshwanetswe ga gakologelwa gore lemororo bontsi jwa matlha ano e le a a tlhomameng, mo makgetlong a mangwe go filwe matlha a a fopholediwang, a a thailweng mo bosuping jo bo leng gone. Boikaelelo jwa tšhate eno ga se go tlhoma matlha a a ka se kang a fetolwa a ditiragalo tseno mme ke go thusa baithuti ba Bibela go bona gore ditiragalo di diragetse leng mo tsamaong ya nako le go bona gore di amana jang.
Dipotso tsa “Tšhate ya Matlha A A Tlhomologileng a Hisitori” le “Lenane la Dibuka tsa Bibela”:
(a) O bapisa ditšhate tse pedi tseno, naya maina a baperofeti le bakwadi ba Bibela bao ba neng ba tshela (1) pele bogosi jwa Iseraele bo tlhomiwa ka 1117 B.C.E., (2) ka nako ya magosi a Iseraele le Juda, (3) ka nako ya go simologa ka botshwarwa jwa Babelona go fitlha fa go konelwa lenane la Dikwalo tsa Sehebera.
(b) Bolela nako eo Paulo a neng a kwala makwalo a gagwe ka yone o e nyalanya le maeto a gagwe a borongwa.
(c) Ke dintlha dife tse dingwe tse di kgatlhang tse o di bonang kaga nako ya go kwalwa ga dibuka tse dingwe tsa Dikwalo tsa Bokeresete tsa Segerika?
(d) Amanya batho ba ba latelang le ditiragalo dingwe tse dikgolo mo hisitoring ya Bibela, o bolela gore ba tshetse pele kana morago ga tiragalo efe, kana o ba amanye le batho bangwe ba ba neng ba tshela mo metlheng ya bone: Sheme, Samuele, Methusela, Lote, Kgosi Saule, Dafide, Jobe, Kgosi Hoshee wa Iseraele, Solomone, Arone, Kgosi Sedekia wa Juda.
(e) Ke ditiragalo dife tse di tlhomologileng tse di neng tsa diragala mo motlheng wa ga (1) Noa, (2) Aberahame, (3) Moshe?
(f) Lebagana matlha (B.C.E.) ano le ditiragalo tse di kwadilweng fa tlase: 4026, 2370, 1943, 1513, 1473, 1117, 997, 740, 607, 539, 537, 455.
Adame o a bopiwa
Kgolagano ya Molao e dirwa kwa Sinai
Jerusalema e a senngwa
Bajuda bo boela kwa Jerusalema morago ga molao wa ga Kurose
Bibela e simolola go kwalwa ka tlhotlheletso
Morwalela o a simolola
Babelona e thopiwa ke Bameda le Baperesia
Kgosi ya ntlha ya Iseraele e a tlodiwa
Aberahame o tshela Euferatese; kgolagano ya ga Aberahame e a tlhomamisiwa
Bogosi jwa Iseraele le jwa Juda bo a kgaogana
Bogosi jo bo kwa bokone bo okangwa ke Baasiria
Nehemia o tsosolosa lorako lwa Jerusalema
Baiseraele ba gololwa kwa Egepeto
Joshua o etelela Baiseraele pele go tsena mo Kanana
Go swafala ga Jerusalema ka dingwaga tse 70 go a khutla
[Tšhate mo go tsebe 298]
THULAGANYO YA DIBUKA TSA BIBELA
(Matlha a mangwe [le mafelo a a kwadilweng] ga a tlhomamisiwe sentle. Letshwao a. le kaya “morago ga”; b., “pele ga”; le c., “gaufi le,” kana “mo e ka nnang ka.”)
Dibuka tsa Dikwalo tsa Sehebera pele ga Motlha wa Rona o o Tlwaelegileng (B.C.E.)
Leina la Mokwadi Lefelo Leo E Go Wediwa ga Lobaka Lo Lo
Buka Kwaletsweng go E Kwala Tserweng
kwa go Lone
Genesise Moshe Kwa Gare ga naga 1513 “Kwa tshimologong”
go fitlha ka 1657
Ekesodo Moshe Kwa gare ga Naga 1512 1657-1512
Lefitiko Moshe Kwa gare ga naga 1512 Kgwedi e le 1
(1512)
Dipalō Moshe Kwa gare ga 1473 1512-1473
naga/Kwa
Dipoeng tsa Moaba 1473 Dikgwedi di le 2
Duteronome Moshe Kwa Dipoeng tsa
Moaba
(1473)
Yoshue Joshua Kanana c. 1450 1473–c. 1450
Baatlhodi Samuele Iseraele c. 1100 c. 1450-c. 1120
Ruthe Samuele Iseraele c. 1090 Dingwaga tse 11
tsa go busa ga
baatlhodi
1 Samuele Samuele; Iseraele c. 1078 c. 1180-1078
Gade;
Nathane
2 Samuele Gade; Iseraele c. 1040 1077–c. 1040
Nathane
1 le 2 Jeremia Juda/Egepeto 580 c. 1040-580
Dikgosi
Esere Esere Jerusalema c. 460 537–c. 467
Nehemia Nehemia Jerusalema a. 443 456–a. 443
Esethere Moredekai Shushana, c. 475 493–c. 475
Elame
Yobe Moshe Kwa gare c. 1473 Dingwaga tse di
ga naga fetang 140 fa
gare ga 1657
le 1473
Dipesalema Dafide c. 460
le ba bangwe
Diane Solomone; Jerusalema c. 717
Agure;
Lemuele
Moreri Solomone Jerusalema b. 1000
Sehela sa Jerusalema c. 1020
Solomone
Dihela
Isaia Isaia Jerusalema a. 732 c. 778–a. 732
Yeremia Jeremia Juda/Egepeto 580 647-580
Dikhutsahalō Jeremia Gaufi le 607
Jerusalema
Esekiele Esekiele Babelona c. 591 613–c. 591
Daniele Daniele Babelona c. 536 618–c. 536
Hosea Hosea Samaria a. 745 b. 804–a. 745
(Kgaolo)
Yoele Joele Juda c. 820 (?)
Amose Amose Juda c. 804
Obadia Obadia c. 607
Yona Jona c. 844
Mika Mika Juda b. 717 c. 777-717
Nahume Nahume Juda b. 632
Habakuke Habakuke Juda c. 628 (?)
Sefania Sefania Juda b. 648
Hagai Hagai Jerusalema 520 Malatsi a le
112 (520)
Sekaria Sekaria Jerusalema 518 520-518
Malaki Malaki Jerusalema a. 443
Dibuka tsa Dikwalo tsa Segerika tse di Kwadilweng mo Motlheng O O Tlwaelegileng (C.E.)
Leina la Mokwadi Lefelo Leo E Go Wediwa ga Lobaka Lo Lo
Buka Kwaletsweng go E Kwala Tserweng
kwa go Lone
Mathaio Mathaio Palesetina c. 41 2 B.c.E–33 c.E.
Mareko Mareko Roma c. 60-65 29-33 c.E.
Luke Luke Kaesarea c. 56-58 3 B.c.E–33 c.E.
Yohane Moaposetoloi Efeso, c. 98 Morago ga
Johane kana gaufi ketapele,
29-33 c.E.
Ditihō Luke Roma c. 61 33–c. 61 c.E.
Baroma Paulo Korintha c. 56
1 Bakorintha Paulo Efeso c. 55
2 Bakorintha Paulo Korintha c. 55
Bagalatia Paulo Korintha kana c. 50-52
Antioka wa Siria c. 60-61
Baefesia Paulo Roma
Bafilipi Paulo Roma c. 60-61
Bakolosa Paulo Roma c. 60-61
1 Bathesalonia Paulo Korintha c. 50
2 Bathesalonia Paulo Korintha c. 51
1 Timotheo Paulo Makedonia c. 61-64
2 Timotheo Paulo Roma c. 65
Tito Paulo Makedonia (?) c. 61-64
Filemone Paulo Roma c. 60-61
Bahebera Paulo Roma c. 61
Yakobe Jakobe Jerusalema b. 62
(morwarraagwe
Jesu)
1 Petere Petere Babelona c. 62-64
2 Petere Petere Babelona (?) c. 64
1 Yohane Moaposetoloi Efeso, c. 98
Johane kana gaufi
2 Yohane Moaposetoloi Efeso, c. 98
Johane kana gaufi
3 Yohane Moaposetoloi Efeso, c. 98
Johane kana gaufi
Yude Jude Palesetina (?) c. 65
(morwarraagwe
Jesu)
Tshenolō Moaposetoloi Patamosa c. 96
Johane