Lukautim Pikinini Taim Em i Bebi i Go Inap Em i Tineja
“I kam inap long taim ol pikinini i gat 5-pela krismas, ol i stap wantaim famili tasol na i no hatwok long skulim ol long ol gutpela pasin. Tasol taim ol i go long skul, ol i lain long kain kain pasin bilong mekim ol samting na ol i harim kain kain toktok.”—Valter, Itali.
TAIM ol pikinini i wok long go bikpela, ol i lukim ol nupela nupela samting. Ol i save bung wantaim planti manmeri moa—ol wankrismas bilong ol, ol wanskul, na sampela wanblut moa. Olsem Valter i tok, nau i no yu wanpela i save stiaim laip bilong pikinini bilong yu olsem yu bin mekim long taim em i liklik yet. Olsem na insait long ol dispela yia, em i bikpela samting long skulim pikinini olsem pasin bilong bihainim tok na mekim gutpela pasin long ol man em i bikpela samting. Na em i bikpela samting tu long skulim ol long wanem pasin i stret na wanem pasin i no stret.
Pikinini i no save kisim kwik ol dispela gutpela pasin, na em i no bon wantaim ol dispela pasin. Ating yu mas ‘stretim em, tok strong long em, kirapim em, na yu no ken les kwik long em na yu mas mekim gutpela wok tisa.’ (2 Timoti 4:2) Lo bilong God i tokim ol papamama bilong lain Israel olsem: “Yupela i mas lainim ol pikinini bilong yupela long ol dispela lo. Na tokim ol long taim yupela i stap long haus na long taim yupela i wokabaut long rot, na long taim yupela i malolo na long taim yupela i wok.” (Lo 6:6, 7) Olsem dispela skripsa i makim, yu mas skulim ol long olgeta taim.
Wok bilong mekim bikpela long ol pikinini i gat planti hatwok long en. Nau yumi ken skelim sampela.
Taim Bilong Putim Yau
Baibel i tok i gat “taim bilong toktok,” na i gat taim tu bilong putim yau na harim tok. (Saveman 3:7) Olsem wanem yu inap skulim pikinini bilong yu long putim yau taim ol narapela—na yu tu—i toktok? Wanpela rot em yu yet mas mekim olsem. Yu save putim yau long taim ol narapela, na tu, ol pikinini i toktok?
Kwiktaim tingting bilong ol pikinini i save wokabaut, na ating dispela bai traim pasin bilong yu long no ken kros kwik taim yu traim long toktok wantaim ol. Ol pikinini i no wankain, olsem na yu mas skelim wanem pasin i gutpela long toktok wantaim pikinini bilong yu. Devit, wanpela papa long Inglan, i tok: “Mi save askim pikinini meri bilong mi long kolim gen ol tok mi bin mekim long toktok bilong em yet. Olsem na nau taim em i wok long go bikpela, em i save putim gut yau moa long tok bilong mipela.”
Taim Jisas i skulim ol disaipel, em i tokim ol: “Skelim gut pasin bilong yupela long harim tok.” (Luk 8:18) Sapos ol manmeri i bikpela pinis ol i mas mekim olsem, orait ol pikinini i mas mekim moa yet, a?
“Amamas Long Fogivim Narapela”
Baibel i tok: “Yupela i mas wok yet long karim hevi narapela i putim long yupela na amamas long fogivim narapela, na mekim olsem maski sapos i gat as na wanpela i gat tok long narapela.” (Kolosi 3:13) Ol pikinini inap lain long fogivim ol narapela. Ol i ken lain olsem wanem?
Olsem yumi stori pinis long pasin bilong harim gut tok, yu mas i stap olsem gutpela piksa. Ol pikinini bilong yu i mas lukim pasin bilong yu long redi long fogivim ol narapela. Marina, wanpela mama long Rasia, em i save wok strong long mekim olsem. Em i tok: “Mipela laik i stap olsem gutpela piksa bilong ol pikinini long pasin bilong lusim rong, isi long man, na no ken bel nogut long narapela. Taim mi popaia, mi save tok sori long ol pikinini. Mi laik bai ol i lain long mekim wankain pasin long ol narapela.”
Taim ol pikinini i bikpela pinis ol i mas i gat pasin bilong stretim ol hevi na fogivim narapela. Skulim ol pikinini nau long tingim gut ol narapela na lain long tok sori long taim ol yet i popaia. Sapos yu mekim olsem, yu skulim ol long wanpela gutpela samting em ol inap mekim gutpela wok long en long taim ol i wok long go bikpela.
“Kamapim Tenkyu Bilong Yupela”
Nau long dispela ‘taim nogut i givim hatwok long ol man,’ planti man ol i save “laikim ol yet tasol.” (2 Timoti 3:1, 2) Nau long taim ol pikinini bilong yu i yangpela yet, em i taim bilong skulim ol long kisim pasin bilong tenkyu. Aposel Pol i tok: “Yupela i mas kamapim tenkyu bilong yupela.”—Kolosi 3:15.
Taim ol pikinini i liklik yet ol inap lain long mekim gutpela pasin long ol man na tingim gut ol. Ol i ken lain olsem wanem? Long wanpela nius (Parents), Dokta Kyle Pruett i tok: “Nambawan rot bilong skulim pikinini long pasin bilong tok tenkyu, em yu yet yu mas soim tenkyu bilong yu long famili bilong yu long olgeta taim.” Na em i tok moa: “Oltaim yu mas tokim ol olsem yu tenkyu long helpim ol i save givim long yu na ol narapela gutpela pasin ol i mekim . . . Yu mas traim traim planti taim na bai yu inap mekim.”
Richard, wanpela papa long Inglan, em i wok strong long mekim olsem. Em i tok: “Mi wantaim meri bilong mi i save tok tenkyu long ol man i bin mekim gut long mipela, olsem ol tisa bilong skul na ol bubu na sampela moa. Taim mipela i go kaikai wantaim wanpela famili, mipela save raitim wanpela tenkyu kat na ol pikinini i raitim nem bilong ol o wokim wanpela piksa long en.” Pasin bilong mekim gut long ol man na tok tenkyu long ol, em bai helpim pikinini bilong yu long kisim ol gutpela pren na pas gut wantaim ol long taim em i bikpela pinis.
“No Ken Pret Long Givim Kanda”
Taim ol pikinini i wok long go bikpela, ol i mas save olsem ol samting ol i mekim inap kamapim gutpela samting o samting nogut. Maski pikinini i liklik yet, em i mas daun na harim tok bilong ol man i bosim em, long haus, long skul, na long komiuniti. Yu inap helpim pikinini long lain long dispela stiatok olsem, samting yu planim, dispela samting tasol bai yu kamautim. (Galesia 6:7) Bai yu lainim em olsem wanem?
Baibel i tok: “Yu no ken pret long givim kanda long pikinini.” (Sindaun 23:13) Sapos yu bin tokaut klia olsem taim em i sakim wanpela tok em bai kisim strafe, orait yu no ken surik long bihainim tok bilong yu. Norma, wanpela mama long Ajentina, i tok: “Oltaim yu mas bihainim tok bilong yu. Sapos nogat, pikinini bai painim rot bilong mekim ol samting em i laikim.”
Papamama inap mekim ol samting na bai pikinini i no ken kros taim ol i laik stretim em—papamama i mas helpim pikinini long save gut long wanem samting bai kamap sapos em i no bihainim tok. Ating pikinini i no laik sakim tok sapos em i save pinis long ol lo na em i save long strafe em bai kisim sapos em i brukim ol dispela lo, na em i save tu olsem papamama i no inap senisim tok long strafe em bai kisim.
Tru, sapos papa o mama i belhat na mekim save long pikinini bilong stretim em, dispela pasin i no inap wok gut. Baibel i tok: “Rausim olgeta pasin bilong bel nogut na kros na belhat na bikmaus na tok nogut.” (Efesus 4:31) Taim papamama i laik stretim pikinini, ol i no ken mekim save paitim em na mekim nogut long em—long kanda o long ol tok bilong bagarapim bel bilong em.
Tasol olsem wanem yu inap bosim bel bilong yu taim pasin bikhet bilong pikinini i go bikpela moa na yu les pinis? Peter, wanpela papa long Nu Silan i tok: “I hatwok liklik, tasol ol pikinini i mas save ol i kisim strafe, long wanem, ol i bikhet, na i no olsem papa o mama i belhat na i mekim.”
Peter na meri bilong em i traim helpim ol pikinini long save olsem pasin bilong stretim ol bai helpim ol long bihain tu. Em i tok: “Maski ol pikinini i mekim pasin bikhet nogut tru, mipela i tokim ol long ol i mas kamap wanem kain man na meri, na mipela i no toktok long pasin bikhet bilong ol.”
‘Olgeta Man i Mas Save Yupela i Bihainim Gutpela Tingting’
God i bin tok long pasin em bai mekim bilong stretim lain bilong em: “Mi bihainim stretpela pasin tasol na mi stretim yupela.” (Jeremaia 46:28) Sapos yu stretim pikinini long skel i stret na i no kalapim mak, na i stret long rong em i bin mekim, bai yu lukim gutpela samting i kamap long dispela. Pol i tokim ol Kristen: “Olgeta man i mas save olsem yupela i save bihainim gutpela tingting.”—Filipai 4:5.
Bilong bihainim gutpela tingting, yumi mas stretim pikinini long pasin i no semim em. Santi, wanpela papa long Itali, i tok: “Mi no save rabisim pikinini bilong mi, nogat. Mi traim long painimaut wanem as na em i mekim dispela rong na helpim em long stretim. Mi no save stretim pikinini long ai bilong ol man, na sapos inap mi no save mekim olsem tu long ai bilong ol bratasusa bilong em. Na mi no save mekim tok pilai long ol pasin kranki bilong ol long ai bilong ol man o long taim mipela famili tasol i stap.”
Richard, em yumi stori pinis long en, em tu i luksave olsem em i savepasin long bihainim gutpela tingting. Em i tok: “Taim pikinini i mekim narapela rong gen, yu no ken mekim strafe i go bikpela moa. Taim yu stretim em pinis, no ken kamapim gen na gen dispela rong na tokim em long ol pasin kranki bilong em.”
I gat hatwok long mekim bikpela long ol pikinini, na yumi mas daunim planti laik bilong yumi yet, tasol yumi kisim planti gutpela samting tu long en. Yelena, wanpela mama long Rasia, em i lukim pinis dispela samting. Em i tok: “Mi kisim wok haptaim na bai mi ken lusim sampela hap taim moa long stap wantaim pikinini man bilong mi. Tru, mi kisim liklik mani tasol long wok haptaim. Tasol mi kisim gutpela samting long en—mi lukim amamas pikinini bilong mi i kisim long dispela, na mitupela i pas gut wantaim.”
[Piksa long pes 11]
Ol pikinini inap lain long tingim gut ol narapela
[Piksa long pes 12]
Stretim ol pikinini long pasin i no semim ol