Strongim Bel na Bihainim Pasin Bilong Jehova
“Yu wanem man o meri i save pret long Bikpela na i save bihainim tok bilong en, yu ken amamas.”—SONG 128:1.
OL STORI i pulap long Baibel long ol hevi na amamas i bin painim ol wokman bilong Jehova long bipo, olsem Noa, Abraham, Sara, Josua, Debora, Barak, Devit, na planti moa. Olgeta ol i bin bilip tru long God na i stap gut long em, na ol i strong long bihainim pasin bilong em.
2 Stori bilong ol dispela witnes bilong bipo i save strongim bel bilong yumi long taim yumi tu i wok long bihainim pasin bilong Jehova. Na yumi ken amamas sapos yumi daun long em na pret long mekim sampela samting em i no save laikim. Yumi inap mekim olsem, maski yumi karim hevi, long wanem, Baibel i tok: “Yu wanem man o meri i save pret long Bikpela na i save bihainim tok bilong en, yu ken amamas.”—Song 128:1.
Bilong Strongim Bel
3 Yumi mas strongim bel na bai yumi inap bihainim pasin Jehova i save laikim, olsem Baibel i tok: “Yupela olgeta manmeri i bilip long Bikpela, yupela sanap strong, na bel bilong yupela i ken kisim strong oltaim.” (Song 31:24) Wanpela buk i tok, pasin bilong strongim bel i olsem yumi mas sanap strong na no ken pret o surik long mekim ol samting, maski yumi inap kisim bagarap o i gat hatwok long mekim. (Webster’s Ninth New Collegiate Dictionary) Man i gat strongpela bel em i no save pret long mekim wanpela samting em i mas mekim. Jehova i save strongim bel bilong ol wokman bilong em, olsem aposel Pol i tokim poroman bilong em Timoti: “Dispela Spirit God i bin givim long yumi, em i no spirit bilong mekim yumi i pret. Nogat. Em i Spirit bilong givim strong long yumi na bilong mekim yumi i laikim tru ol arapela na bilong helpim yumi long bosim gut laip bilong yumi yet.”—2 Timoti 1:7.
4 Yumi ken kisim dispela strong Jehova i givim long man sapos yumi beten na tingim gut ol tok bilong Baibel na bihainim. Ol stori bilong Baibel i ken helpim yumi long kisim strongpela bel. Orait, yumi ken lukim sampela stori bilong Olpela Testamen long ol manmeri i bin sanap strong na bihainim pasin bilong Jehova, na dispela inap lainim yumi long sampela samting.
Strong Long Autim Tok Bilong God
5 Stori bilong Enok inap helpim lain bilong Jehova long nau long strongim bel na autim tok bilong God. Taim mama i no karim yet Enok, “ol man i stat long kolim nem bilong Bikpela.” Sampela saveman i ting ol i bin mekim nabaut long dispela nem, olsem kolim dispela nem long ol man yet o long ol piksa. (Stat 4:25, 26; 5:3, 6) Olsem na taim mama i karim Enok long yia 3404 paslain long Krais, lotu giaman i stap pinis long graun. I olsem Enok wanpela tasol i stap gut long God na bihainim pasin i stret, wankain olsem tok tru Jehova i bin kamapim long em.—Stat 5:18, 24.
6 Enok i strongim bel na em i no pret long autim tok bilong God long ol man. (Hibru 11:5; lukim 2 Pita 2:5.) Em i tokim ol: “Bikpela i kam wantaim ol planti tausen ensel bilong en. Em i laik kotim olgeta man na mekim save long ol. Em i laik mekim ol man i no save bihainim em i pilim tru asua bilong olgeta pasin nogut ol i bin mekim. Sampela man bilong mekim sin, ol i save givim baksait long God moa yet. Olsem na God i laik mekim ol dispela man i pilim tru asua bilong ol kain kain tok nogut ol i bin mekim long em.” (Jut 14, 15) Enok i bin strongim bel na kolim nem bilong Jehova long taim em i givim dispela strongpela tok long ol. Jehova i bin strongim em long autim dispela tok, na Jehova inap mekim olsem long ol Witnes bilong em long nau na bai ol i ken strong long autim tok bilong em taim ol i go long ol haus na autim tok, na taim ol i stap long skul na long ol narapela hap tu.—Lukim Aposel 4:29-31.
Strongim Bel Long Taim Nogut
7 Pasin bilong Noa inap strongim yumi long mekim pasin i stret long taim nogut. Jehova i toksave long Noa long tait wara bai kamap long graun, na Noa i bilip na i strongim bel na “wokim wanpela sip. Na em wantaim meri pikinini bilong en ol i go insait long sip na ol i stap gut, na ol i no bagarap.” Pasin bilong Noa long bihainim tok bilong God na stretpela pasin bilong em i kamapim long ples klia pasin nogut bilong ol narapela man, na i stret ol i mas bagarap. (Hibru 11:7; Stat 6:13-22; 7:16) Sapos lain wokman bilong God long nau ol i tingim pasin bilong Noa long strongim bel na bihainim pasin i stret na mekim wok bilong God, dispela bai strongim ol tu long bihainim pasin i stret long ol wok Kristen bilong ol.
8 Sapos yumi bihainim pasin i stret, na i gat sampela hevi yumi no save long stretim, mas beten askim God long givim tingting long yumi. (Jems 1:5-8) Noa i bin strongim bel na stap gut long God long taim nogut, olsem na yumi tu inap mekim olsem sapos yumi askim God long strongim yumi. Ol man nogut, na ol ensel i bin tanim i kamap man, na ol pikinini bilong ol, ol i no pundaunim Noa. Em i strongim bel na “tokaut long stretpela pasin” long “ol manmeri bilong bipo” em bagarap i laik painim ol. (2 Pita 2:4, 5; Stat 6:1-9) Noa i no pret—em i givim toksave bilong God long ol, tasol ol i no tingim, olsem na “bikpela tait i kamap na i pinisim olgeta dispela manmeri.” (Matyu 24:36-39) Long nau planti man i sakim tok bilong Baibel yumi givim long ol, na ol i mekim nogut long yumi, tasol yumi mas save, Jehova bai lukautim yumi olsem em i bin mekim long Noa sapos yumi sanap strong long bilip na yumi no pret long autim tok i tru.
Bihainim Tok Bilong God
9 Abraham em i “pren bilong [God] ,” na em i strongpela man long bihainim tok bilong em. (Jems 2:23) Abraham i mas bilip strong na strongim bel na bai em i ken bihainim tok bilong Jehova na lusim Ur long hap bilong Kaldia, em ples bilong planti gutpela samting bilong skin. Em i bilipim tok bilong God long “mekim gut long olgeta lain manmeri bilong graun” long rot bilong Abraham, na lain bilong em bai kisim wanpela graun. (Stat 12:1-9; 15:18-21) Abraham i bilip na em i go long graun “God i bin promis long givim” long em, na em i stap olsem man bilong narapela ples na em “i wet long lukim dispela taun i stap strong tru,” em Kingdom bilong God long heven, na taim Abraham i kirap bek long matmat em i ken stap long graun aninit long dispela Kingdom.—Hibru 11:8-16.
10 Meri bilong Abraham, em Sara, em tu i bilip na i strongim bel na bihainim tok bilong God na em i lusim Ur na go wantaim man bilong em long narapela hap na em i redi long karim ol hevi bai painim em, na God i mekim gut tru long em. Maski em i lapun na em i gat olsem 90 krismas, “em i kisim strong inap long karim pikinini. Sara i tingting olsem, ‘God i promis pinis long mi bai karim pikinini. Na God i save tok tru tasol.’ ” Bihain em i karim Aisak. (Hibru 11:11, 12; Stat 17:15-17; 18:11; 21:1-7) Sampela yia bihain Abraham i strongim bel na em i bihainim tok bilong God long ‘kilim pikinini bilong en olsem ofa,’ na Aisak i strongim bel na bihainim tok na bai Abraham i ken mekim, tasol ensel i pasim Abraham, na i olsem “Abraham i kisim bek” Aisak long i dai. Dispela i makim Jehova bai givim Pikinini bilong em Jisas olsem ofa bilong baim ol man i bilip na bai ol i ken stap laip oltaim. (Hibru 11:17-19; Stat 22:1-19; Jon 3:16) Abraham na Sara na Aisak i strongim bel na bihainim tok, na yumi tu i mas strong long bihainim tok bilong Jehova na mekim laik bilong em long olgeta taim.
Strongim Bel na Sanap Wantaim Lain Bilong God
11 Moses i strong long bung wantaim lain bilong God, maski ol i karim bikpela hevi. Papamama bilong Moses i gat strongpela bel. Ol i no bin pret long king i laik kilim i dai ol pikinini Hibru. Ol i haitim Moses long basket insait long pitpit long wara Nail. Pikinini meri bilong king i painim Moses na i mekim bikpela long em na i olsem pikinini bilong em yet, tasol taim Moses i pikinini yet papamama i lainim em long ol samting bilong God. Em i stap wantaim lain bilong king na “i skul long olgeta gutpela save bilong ol Isip, na em i kamap man bilong mekim ol strongpela toktok na . . . wok.”—Aposel 7:20-22; Kisim Bek 2:1-10; 6:20.
12 Moses i stap long haus bilong king na em i gat planti samting bilong skin, tasol em i tingim lain bilong Jehova i stap kalabus long ol Isip. Em i lukim wanpela Isip i paitim wanpela Israel, na em i kilim i dai dispela Isip na nau em i ranawe i go long Midian. (Kisim Bek 2:11-15) Inap foti yia bihain God i makim Moses long helpim ol Israel long lusim Isip, na king “i belhat long em, tasol em i no pret,” maski king i laik kilim em i dai. Em “i mekim wankain pasin olsem man i bin lukim God, na em i stap strong tru.” (Hibru 11:23-29; Kisim Bek 10:28) Olsem wanem long yu? Yu gat strongpela bilip na strongpela bel olsem Moses na bai yu inap pas gut wantaim Jehova na lain bilong em maski hevi i painim yu?
Strong Long Bihainim Jehova
13 Josua tupela Kalep i gat strongpela bel na ol i bihainim pasin bilong Jehova, na yumi tu inap mekim olsem. “Tupela i bin bilip na bihainim” tok bilong Jehova. (Namba 32:12) Tupela wantaim 10-pela moa ol i go lukstil long Graun Bilong Promis, na 10-pela i pret long ol man bilong dispela hap na i tokim ol Israel long ol i no ken i go long Kenan. Tasol Josua na Kalep i strongim bel na ol i tok: “Sapos Bikpela i amamas long yumi, em bai i kisim yumi i go long dispela kantri na givim dispela gutpela graun . . . long yumi. Yupela i no ken bikhet long Bikpela na yupela i no ken pret . . . Bikpela i stap wantaim yumi.” (Namba 14:8, 9) Tasol ol Israel i no bilip long Jehova inap helpim ol na ol i no gat strongpela bel, olsem na dispela lain i no go insait long Graun Bilong Promis. Josua tupela Kalep na nupela lain tasol i go insait.
14 God i tokim Josua: “Yu mas sanap strong na yu no ken pret na surik. Yu mas was gut na bihainim tru olgeta lo wokman bilong mi, Moses, i bin givim long yu. . . . Sapos yu bihainim gut ol dispela lo, . . . yu no inap bagarap. Nogat. Bai yu stap gut tasol. . . . Yu no ken lusim tingting long dispela buk bilong lo. Long san na long nait yu mas skul gut long olgeta lo. Na yu mas was gut na bihainim tru olgeta tok i stap long lo. Sapos yu mekim olsem, . . . samting yu mekim bai i kamap gutpela tasol.”—Josua 1:7, 8.
15 Josua i bihainim dispela tok, olsem na ol Israel i daunim Jeriko na ol narapela taun. God i bin pasim san na i no ken go daun inap long ol Israel i winim pait long Gibeon. (Josua 10:6-14) Na wanpela taim ol lain birua i bung long mekim pait long ol Israel na ol i planti tumas “olsem wesan long nambis,” tasol Josua i strongim bel na i go pait long ol na God i helpim ol Israel gen long winim pait. (Josua 11:1-9) Yumi olsem Josua na Kalep na yumi no gutpela olgeta, tasol yumi inap givim bel olgeta long bihainim tok bilong Jehova, na em inap strongim yumi long bihainim pasin bilong em na no ken pret.
Strongim Bel na Tingim God
16 Sapos yumi strongim bel na tingim God bai helpim yumi, em bai mekim gutpela samting i kamap, olsem em i bin mekim long taim ol hetman i bosim lain Israel. (Rut 1:1) Jas Barak na profet meri Debora i strongim bel na tingim God bai helpim ol. King Jabin bilong Kenan i bin putim hevi long ol Israel inap 20 yia, na Jehova i salim Debora long tokim Barak long bungim 10,000 man long maunten Tabor. Sisera em kepten bilong ami bilong Jabin, na em wantaim ami ol i siksti i go long ples daun long Kison, na ol i gat 900 karis i gat ol naip long wil, na Sisera i ting em bai winim ol Israel long stretpela graun. Taim ol Israel i wokabaut i kam, God i helpim ol na i salim bikpela tait wara i kam na graun i kamap malumalum na wil bilong ol karis i pas long graun. Lain bilong Barak i win na ol “i ranim ol karis na ami” bilong ol i go “na ol ami bilong Barak i kilim i dai olgeta ami bilong Sisera. I no gat wanpela i stap.” Sisera i ranawe i go hait long haus bilong Jael, na taim em i slip i stap Jael i sutim em long traipela nil na kilim em i dai. Debora i tok tru, meri i winim dispela pait. Debora na Barak na Jael i bin strongim bel na tingim God bai helpim ol, olsem na “bihain, ol Israel i no gat pait moa inap long 40 yia.”—Hetman 4:1-22; 5:31.
17 Jas Gideon tu i gat strongpela bel na em i tingim Jehova. Taim 135,000 Midian na sampela moa i kam pait wantaim 32,000 Israel, nogut ol Israel i ting long strong bilong ol yet ol bai winim pait na i no God i helpim ol, olsem na Jehova i tokim Gideon long kisim 300 man tasol bilong pait. (Hetman 7:1-7, 16; 8:10) Orait, dispela 300 man tasol i raunim ol dispela Midian long nait, na ol wan wan i holim biugel na sospen graun na mambu i gat lait, na long taim stret ol i winim biugel na brukim sospen na litimapim mambu i gat lait, na ol i singaut: “Bainat bilong Bikpela na bilong Gideon.” (Hetman 7:20) Ol Midian i pret nogut tru na ol i ranawe. Dispela samting i mas lainim yumi olsem: Sapos yumi strongim bel na tingim God bai helpim yumi, em bai mekim gut long yumi.
Givim Biknem Long Jehova na Lainim Man Long Lotu i Tru
18 Sampela stori bilong Baibel i strongim yumi long givim biknem long Jehova na lainim ol man long lotu i tru. Yangpela Devit i strongim bel na i kisim bek sipsip bilong papa bilong em, na em i no pret long ol Filistia na traipela man Goliat. Em i tokim Goliat: “Yu holim bainat na ol spia na yu kam pait long mi. Tasol mi kam pait long yu long nem bilong Bikpela I Gat Olgeta Strong, em God . . . yu bin bikhet na tok bilas long en. Harim. Nau long dispela de tasol bai Bikpela i givim yu long han bilong mi. Na bai mi kilim yu na katim het bilong yu. . . . Ol manmeri bilong olgeta kantri bai i save olsem, God bilong mipela Israel, em i God tru. Na . . . Bikpela i save kisim bek ol manmeri bilong en long strong bilong em yet. Em i no save wari long . . . spia na bainat. Nogat. Bikpela yet bai i winim dispela pait.” (1 Samuel 17:32-37, 45-47) God i helpim Devit na em i strongim bel na givim biknem long God na daunim Goliat, na ol Filistia i no pasim moa lotu i tru.
19 Taim pikinini bilong King Devit, em Solomon, i laik wokim haus lotu bilong God, Devit i tokim em: “Sanap strong tru na mekim dispela wok, na . . . Bikpela . . . bai i helpim yu. Em bai i no inap lusim yu. Nogat. Bai em i stap wantaim yu.” (1 Stori 28:20) Solomon i strongim bel na i pinisim dispela wok. Sapos long nau yumi wokim sampela haus i bilong mekim wok bilong God, yumi ken tingim tok bilong Devit: “Sanap strong tru na mekim dispela wok.” Em gutpela rot tru bilong givim biknem long Jehova na trupela lotu.
20 King Asa i laik givim biknem long God na lotu i tru, na em i rausim ol god giaman na pasin sodom long Juda, na em i tekewe namba long bubu mama bilong em i save lotuim ol god giaman na kukim “stingpela piksa” bilong em. (1 King 15:11-13) “Em i rausim olgeta piksa bilong ol giaman god long graun bilong lain Juda . . . na i rausim ol piksa bilong ol giaman god long ol dispela taun. . . . Na Asa i tokim ol wokman na ol i stretim gut dispela alta i stap long pes bilong haus bilong Bikpela.” (2 Stori 15:8) Olsem wanem long yu? Yu strongim bel na givim baksait long ol lotu giaman, na givim bel long trupela lotu tasol? Na ol samting bilong yu bilong skin, yu mekim wok long en bilong helpim wok bilong Kingdom? Na yu wok long painim rot bilong givim biknem long Jehova na yu autim gutnius long ol man olsem wanpela Witnes bilong em?
21 Yumi amamas long God i bin lukautim ol dispela stori bilong Baibel long ol dispela man bilong bipo ol i gat strongpela bel na ol i holimpas bilip! Pasin bilong ol i helpim yumi long sanap strong long wok bilong Jehova na no ken pret. (Hibru 12:28) Long Nupela Testamen tu i gat kain stori olsem, em ol man i gat strongpela bel na ol i bihainim pasin bilong Jehova na mekim wok bilong em. Olsem wanem ol dispela stori i ken helpim yumi long strongim bel na wokabaut long pasin bilong Jehova? Narapela hap bai stori long dispela samting.
Bai Yu Bekim Olsem Wanem?
◻ Strongim bel, em wanem samting?
◻ Enok na Noa i mekim wanem na yumi save ol i gat strongpela bel?
◻ Olsem wanem yumi save Abraham na Sara na Aisak i gat strongpela bel?
◻ Wanem strongpela pasin bilong Moses, na Josua, na Kalep?
◻ Ol narapela i mekim wanem na yumi save ol i strongim bel na tingim God bai helpim ol?
[Askim Bilong Stadi]
1, 2. Ol stori bilong ol witnes bilong Jehova long bipo inap helpim yumi olsem wanem?
3. Olsem wanem long pasin bilong strongim bel?
4. Yumi ken mekim wanem bilong kisim strongpela bel na no ken pret?
5. Olsem wanem stori bilong Enok i ken helpim ol wokman bilong Jehova long nau?
6. (a) Enok i autim wanem strongpela tok? (b) Dispela i ken helpim yumi olsem wanem?
7. Noa i bin mekim wanem na dispela inap strongim bel bilong yumi?
8. (a) Wanem hevi Noa i mas karim taim em i mas “tokaut long stretpela pasin”? (b) Jehova bai mekim wanem long yumi sapos yumi no pret long autim tok?
9, 10. Olsem wanem Abraham na Sara na Aisak i bin strongim bel na bihainim tok bilong Jehova?
11, 12. (a) Olsem wanem Moses i bin strongim bel na em i helpim lain bilong Jehova? (b) Yumi tingim Moses na yumi ken givim wanem askim long yumi yet?
13. Josua tupela Kalep i mekim wanem na yumi save tupela i gat strongpela bel?
14, 15. (a) Taim Josua i bihainim tok bilong Josua 1:7, 8, wanem ol gutpela samting i painim em wantaim lain Israel? (b) Samting Josua tupela Kalep i mekim i givim wanem save long yumi long pasin bilong strongim bel na no ken pret?
16. Debora na Barak na Jael i bin mekim wanem na yumi save ol i gat strongpela bel?
17. Jas Gideon i bin mekim wanem na yumi save em i gat strongpela bel na em i tingim Jehova bai helpim em?
18. Taim Devit i winim Goliat, em i mekim wanem na yumi save em i gat strongpela bel?
19. Wanem wok Solomon i kisim na em i mas strongim bel? Yumi mas mekim wanem wankain pasin long nau?
20. Olsem wanem yumi save King Asa i gat strongpela bel?
21. (a) Stori bilong ol strongpela man bilong bipo i bin holimpas bilip i helpim yumi olsem wanem? (b) Bihain bai yumi stori long wanem samting?
[Piksa long pes 15]
Gideon wantaim liklik lain bilong em i bilip strong long Jehova