Bilong Wanem i Hatwok Long Tok Sori?
LONG Julai 2000, wanpela lain bilong gavman (California State Legislature) long Amerika i kamapim wanpela lo i tok ol man i no gat kot sapos ol i tok sori long wanpela em i bin kisim bagarap long wanpela eksiden i bin kamap na ol yet i bin insait long en. Bilong wanem ol i kamapim dispela lo? Long wanem, planti taim ol manmeri i save pret liklik long tok sori long ol lain i kisim bagarap, nogut kot i tok ol i gat asua long dispela bagarap i bin kamap. Tasol sampela i laik bai ol lain i gat asua long dispela bagarap ol i mas tok sori long ol hariap, na sapos ol i no mekim olsem, orait wanpela liklik bagarap inap kamap olsem wanpela bikpela kros pait tru.
Tru, i no olsem yu mas tok sori long wanpela bagarap em yu no gat asua long en. Na sampela taim em i gutpela long was gut long wanem tok yu laik mekim. Wanpela savetok bilong bipo i tok olsem: “Sapos man i mekim planti toktok, em inap mekim sin long tok bilong en. Tasol man i no mekim planti toktok, em i gat gutpela tingting.” (Sindaun 10:19; 27:12) Tasol yu ken mekim gutpela tok long ol na helpim ol.
Tasol planti manmeri i no save tok sori, maski ol i no kot long samting ol i mekim. Long haus ating meri marit bai tok, ‘Man bilong mi i no save tok sori liklik.’ Long ples wok ating bos bai tok, ‘Ol wokman bilong mi i no save tokaut olsem ol i bin mekim wanpela popaia, na ol i no save tok sori liklik.’ Long skul ating wanpela tisa bai tok, ‘Ol pikinini i no bin lain long tok eskius. ’
Wanpela as na man i pret liklik long tok sori, em nogut narapela i no amamas taim em i tok sori. Dispela tingting long ol bai givim baksait long em bai mekim na em i no laik kamapim tingting bilong em. Na ating man i kisim bagarap em bai abrusim dispela man i as bilong en, na dispela bai mekim na i hatwok long stretim dispela hevi.
Narapela as, em sampela i save tingim ol yet tasol na i no tingim ol narapela, na dispela inap mekim na ol i no tok sori. Ating ol bai tok, ‘Sapos mi tok sori, dispela bai i no inap tekewe popaia mi mekim pinis.’ Na sampela ol i pret liklik long tok sori, long wanem, ol i tingting planti long ol hevi bai kamap sapos ol i tok sori. Ol inap tingting olsem: ‘Nogut ol lain i bin kisim bagarap ol bai kotim mi na singaut long kompensesen.’ Tasol nambawan bikpela samting i mekim na man i no laik tok sori, em pasin antap. Man i gat pasin antap na em i no laik tok “sori,” i olsem em i tok, ‘Mi no laik daunim nem bilong mi na tokaut long popaia bilong mi. Sapos mi mekim olsem, dispela bai daunim nem bilong mi.’
Maski i gat wanem as, planti ol i pilim hatwok long tok sori. Tasol yu ting i stret yumi mas tok sori? Wanem gutpela samting inap kamap sapos yumi tok sori?
[Piksa long pes 3]
“Ol pikinini i no bin lain long tok eskius”
[Piksa long pes 3]
“Man bilong mi i no save tok sori liklik”
[Piksa long pes 3]
‘Ol wokman bilong mi i no save tokaut long ol popaia bilong ol’