Ol Referens Bilong Laip na Wok Autim Tok Miting Wok Buk
Julai 6-12
GUTPELA SAVE I KAM LONG BAIBEL | KISIM BEK 6-7
“Nau Bai Yu Lukim Samting Mi Bai Mekim Long Fero”
it-2 436 par. 3
Moses
Pasin bilong ol man Israel i senis. Pastaim ol i ol i orait long Moses, tasol taim Fero i givim oda long ol i mas mekim bikpela wok moa, ol i komplein olsem Moses i putim hevi long ol. Dispela i mekim Moses i bel hevi na em i kamapim dispela long Jehova. (Kis. 4:29-31; 5:19-23) Orait nau God Antap Tru i strongim Moses taim em i tokim em olsem nau em bai truim samting em Abraham, Aisak, na Jekop i wet long lukim—em samting mining bilong nem bilong em, Jehova, i makim. Em bai mekim olsem long rot bilong kisim bek lain Israel na mekim ol i kamap wanpela strongpela kantri long graun bilong promis. (Kis. 6:1-8) Ol man Israel i no harim tok bilong Moses. Tasol bihain long namba 9 bikpela hevi, ol i wok gut wantaim Moses, olsem na taim namba 10 bikpela hevi i kamap pinis, em inap oganaisim ol gut na lidim ol i go olsem “wanpela lain ami.”—Kis. 13:18.
it-2 436 par. 1-2
Moses
Sanap Long Ai Bilong Fero Bilong Isip. Moses na Aron i stap namel long pait bilong ol god. Long ai bilong olgeta pris i save wokim mejik (2Ti 3:8), Fero i singaut long olgeta god bilong Isip long pait long Jehova. Nem bilong tupela hetman bilong ol dispela pris bilong ol Isip em Janes na Jambres. Namba wan mirakel Moses i tokim Aron long mekim i kamapim klia olsem Jehova i gat bikpela strong winim ol god bilong Isip, maski i olsem, Fero i gat strongpela het na em i no harim tok bilong tupela. (Ki 7:8-13) Bihain long namab 3 bikpela hevi i kamap, ol pris i tok, “Dispela em pinga bilong God!” Na ol buk i kamap long bodi bilong ol dispela pris tu, olsem na ol i no inap long i go sanap long ai bilong Fero taim Moses i go tokim Fero long dispela hevi bai kamap.—Ki 8:16-19; 9:10-12.
Ol bikpela hevi i mekim na sampela man i laikim Jehova na sampela i bikhet long em. Moses na Aron i tokaut long olgeta wan wan bilong ol dispela Tenpela Bikpela Hevi. Ol bikpela hevi i kamap olsem Moses i bin tok, na dispela i kamapim klia olsem Jehova i makim em long i stap mausman bilong em. Ol i autim nem bilong Jehova long olgeta hap na planti manmeri i stori long dispela nem long Isip, na dispela i mekim na sampela man i laikim Jehova na sampela i bikhet long em—mekim ol Israel na sampela manmeri Isip i laikim God; mekim Fero na ol edvaisa na ol lain i sapotim em long bikhet long God. (Ki 9:16; 11:10; 12:29-39) Ol Isip i no bilip olsem ol i mekim ol god bilong ol i kros long ol, nogat, ol i save olsem Jehova i kotim ol god bilong ol. Bihain long namba 9 bikpela hevi i kamap, Moses i kisim “biknem long ai bilong ol ofisa bilong Fero na ol manmeri bilong Isip.”—Ki 11:3.
Mekim Wok Painimaut
it-1 78 par. 3-4
God i Gat Olgeta Strong
Jehova i yusim dispela biknem “God i Gat Olgeta Strong” (ʼEl Shad·daiʹ) taim em i mekim tok promis long Abraham olsem Aisak bai bon. Abraham i mas bilip long strong bilong God olsem em bai inapim dispela tok promis. Taim ol i stori long God bai blesim Aisak na Jekop, ol i yusim dispela biknem bilong God. Aisak na Jekop bai kisim ol samting em God i tok promis long en taim em i wokim kontrak wantaim Abraham.—St 17:1; 28:3; 35:11; 48:3.
Olsem na bihain Jehova i tokim Moses olsem: “Bipo mi save kamap long Abraham, Aisak, na Jekop na ol i save long mi olsem God i Gat Olgeta Strong [beʼElʹ Shad·daiʹ]. Tasol mi no kamapim klia nem bilong mi, Jehova, long ol.” (Ki 6:3) Dispela i no makim olsem ol dispela bilipman bilong bipo i no save long nem Jehova, long wanem, planti taim ol dispela bilipman na ol narapela husat i stap paslain long ol i save kolim dispela nem. (St 4:1, 26; 14:22; 27:27; 28:16) Long Buk Stat, em buk we i stori long ol bilipman bilong bipo, dispela biknem “God i Gat Olgeta Strong” i stap 6-pela taim, tasol dispela nem Jehova i stap 172 taim long olpela rait Hibru bilong pastaim. Tru, ol samting i kamap long laip bilong ol dispela bilipman i kirapim ol long pilim tru olsem i stret God i holim dispela biknem, “God i Gat Olgeta Strong,” tasol i no gat wanpela samting i kamap we i helpim ol long pilim tru mining bilong dispela nemJehova. Buk The Illustrated Bible Dictionary (Vol. 1, p. 572) i tok: “Tok God i kamapim long ol bilipman bilong bipo, long ol tok promis bai kamap bihain; dispela i helpim ol long bilip tru olsem Em, Yawe, em God (ʼel) husat inap tru long (ating dispela em narapela mining bilong dispela tok sadday) inapim ol samting em i tok promis long mekim. Tokaut God i mekim long liklik diwai i paia, em i bikpela samting. Dispela nem Yawe i kamapim klia olsem God i gat strong na oltaim em bai stap wantaim ol.”—Edited by J. D. Douglas, 1980.
it-2 435 par. 5
Moses
God i givim wok long Moses maski em i gat pasin bilong sem. Taim Jehova i givim wok long em, em i tok em i no man bilong toktok gut. Bipo Moses i no olsem, long laik bilong em yet em i bin laik long kisim bek ol Israel winim 40 yia i go pinis. Moses i pilim olsem em i no inap long mekim wok Jehova i givim em, olsem na planti taim em i tokim Jehova long dispela, na bihain em i askim Jehova sapos narapela inap mekim dispela wok. Dispela i mekim God i belhat, tasol em i no givim baksait long Moses, nogat, em i makim Aron long i stap olsem mausman bilong Moses. Olsem na Moses i stap mausman bilong God, na long ai bilong Aron, Moses i stap olsem “God,” na Aron i stap mausman bilong Moses. I luk olsem God i givim tok long Moses na Moses i tokim Aron na Aron i kamapim long taim tupela i bung wantaim ol hetman bilong Israel na taim tupela i bung wantaim Fero. Taim tupela i go sanap long ai bilong Fero, (em man i kisim ples bilong Fero we Moses i bin ranawe long em winim 40 yia i go pinis) Aron i toktok wantaim em. (Ki 2:23; 4:10-17) Bihain Jehova i tok Aron i stap olsem “profet” bilong Moses, wankain olsem Moses i stap profet bilong God na God i stiaim em, so Moses tu i stiaim Aron long mekim ol samting. Na tu, God i tokim Moses olsem em bai mekim Moses i stap olsem “God long ai bilong Fero,” dispela i makim olsem God bai givim em strong na namba winim bilong Fero, olsem na Moses i no gat wok long pret long king bilong Isip.—Ki 7:1, 2.
Baibel Ritim
Julai 13-19
GUTPELA SAVE I KAM LONG BAIBEL | KISIM BEK 8-9
“Fero i No Luksave Olsem Em i Helpim God Long Kamapim Laik Bilong Em”
it-2 1040-1041
Pasin Bilong i Gat Strongpela Het
Jehova i no save les kwik long ol man na ol kantri na em i larim ol i stap maski i stret em i kilim ol i dai. (St 15:16; 2Pi 3:9) Sampela manmeri i harim stori bilong ol samting God i mekim na ol i bihainim tok bilong em, olsem na God i marimari long ol (Jos 2:8-14; 6:22, 23; 9:3-15), tasol sampela manmeri i gat strongpela het na ol i birua long Jehova na ol manmeri bilong em. (Lo 2:30-33; Jos 11:19, 20) Jehova i no save pasim ol man long i gat strongpela het. Baibel i tok em i save ‘larim het bilong ol i kamap strong’ o ‘mekim bel bilong ol i kamap strong.’ Em i save wet i stap na i no les kwik long ol man i gat strongpela het, tasol sapos ol i no senis, orait em i save givim strafe long ol, na dispela i save kamapim klia bikpela strong bilong em na ol man i save autim nem bilong em long olgeta hap bilong graun.—Skelim Ki 4:21; Jon 12:40; Ro 9:14-18.
it-2 1181 par. 3-5
Ol Pasin Nogut
Na tu, God Jehova i save mekim wok long ol samting i kamap na bai ol man nogut yet i mekim ol samting we ol i no luksave olsem ol i kamapim laik bilong em. Maski ol i birua long God, em inap pasim ol long mekim ol samting na bai ol i no bagarapim ol wokman bilong em. Na em inap mekim na ol samting em ol kain man olsem i mekim inap kamapim klia stretpela pasin bilong em. (Ro 3:3-5, 23-26; 8:35-39; Sg 76:10) Dispela i kamap klia long tok i stap long Provep 16:4, olsem: “Jehova i bin mekim olgeta samting i kamap bilong inapim samting em i tingting pinis long kamapim, na em i mekim olsem tu na bai ol man nogut i bagarap long de bilong bagarap.”
Kain samting olsem i kamap long Fero, em long rot bilong Moses na Aron, Jehova i askim em long larim ol Israel i lusim Isip. God i no kirapim king bilong Isip long mekim pasin nogut, nogat, em i larim king long stap laip na larim ol samting long kamap we i mekim na Fero i kamapim klia olsem em i man nogut na i stret em i mas dai. Buk Kisim Bek 9:16 i kamapim klia as na Jehova i mekim olsem, ves i tok: “Mi larim yu i stap bilong mi ken kamapim klia strong bilong mi long yu na bai ol manmeri i ken autim nem bilong mi long olgeta hap bilong graun.”
Tenpela Bikpela Hevi i kamap long Isip na bagarap i painim Fero na lain ami bilong em long Solwara Retsi i kamapim klia bikpela strong bilong Jehova. (Ki 7:14–12:30; Sg 78:43-51; 136:15) Planti yia bihain, ol manmeri long ol kantri i stap klostu i wok long stori long dispela samting i bin kamap, na long dispela rot ol manmeri i autim nem bilong God long olgeta hap bilong graun. (Jos 2:10, 11; 1Sm 4:8) Sapos Jehova i bin kilim i dai Fero wantu, orait ol dispela samting i no inap kamap bilong em i ken kisim bek ol manmeri bilong em na soim strong bilong em na kisim biknem long dispela samting.
Mekim Wok Painimaut
it-1 878
Lang
Long Baibel tok Hibru ol i yusim long dispela binatang long namba 4 bikpela hevi i painim ol Isip, ol man i no save em i wanem kain binatang tru. Dispela namba 4 bikpela hevi i no painim lain Israel i stap long Gosen. (Ki 8:21, 22, 24, 29, 31; Sg 78:45; 105:31)
Dispela “lang” long namba 4 bikpela hevi i bin painim ol Isip, em wanpela kain lang i save sindaun long skin bilong ol animal na skin bilong ol man tu na pulim blut bilong ol. Binatang bilong sampela bilong ol dispela lang i save stap insait long bodi bilong ol animal na ol man; ol lang we i save bagarapim ol man i save stap long ol kantri we i hat. Olsem na taim i gat kain bikpela lain lang olsem, dispela inap givim bikpela hevi long ol Isip na ol animal bilong ol, na sampela bilong ol inap i dai tu.
w04 3/15 25 par. 9
Sampela Bikpela Tok Bilong Buk Kisim Bek
8:26, 27—Bilong wanem Moses i tok olsem ol abus ol Israel bai mekim ofa long en bai ‘mekim ol Isip i bel nogut long ol’? Ol Isip i save lotuim planti kain kain animal. Taim Moses i toktok long ol ofa dispela i strongim tok bilong em long ol Israel i mas i go long narapela hap na mekim ofa long Jehova.
Baibel Ritim
Julai 20-26
GUTPELA SAVE I KAM LONG BAIBEL | KISIM BEK 10-11
“Moses na Aron i Soim Olsem Ol i Gat Strongpela Bel”
w09 7/15 20 par. 6
Bihainim Pasin Bilong Jisas—Autim Tok na No Ken Pret
6 Tingim tu pasin bilong Moses long strongim bel na toktok long Fero, em ol man i no tingim Fero olsem wanpela mausman tasol bilong ol god, nogat, ol i tingim em olsem wanpela god, em pikinini bilong god Ra. Olsem ol narapela Fero, ating em tu i lotuim imis bilong em yet. Tok bilong Fero i olsem lo. Em i gat bikpela strong, pasin antap, strongpela het, na ol narapela i no inap tokim em long ol samting em i mas mekim. Moses, wanpela wasman i gat pasin daun, i mas kam long dispela kain man planti taim—na Fero i no askim em long kam na em i no amamas long Moses i kam. Na Moses i tok profet long wanem samting? Ol bikpela hevi. Na em i tokim Fero long mekim wanem? Em i askim Fero long larim planti milion wokboi nating long go lusim kantri! Yu ting Moses i mas strongim bel? Yes, em i mas strongim tru bel!—Nam. 12:3; Hi. 11:27.
it-2 436 par. 4
Moses
Moses i mas i gat bilip na strongpela bel bilong sanap long ai bilong Fero. Moses na Aron inap mekim dispela wok, long wanem, Jehova i strongim tupela na givim holi spirit bilong em long tupela. Piksaim long tingting haus king bilong Fero, em king bilong nambawan strongpela gavman long graun long dispela taim bipo. Em i naispela haus tru, na Fero husat i gat pasin antap i sanap i stap, em ol man i tingim em olsem wanpela god, na ol edvaisa, ol ofisa bilong ami, ol gad, na ol wokboi i sanap raunim em. Na ol bikman bilong lotu, ol pris i save wokim mejik i stap tu, em ol man i save birua long Moses. Ol dispela man tu i gat bikpela namba long kantri Isip. Olgeta bilong ol i sanap i stap wantaim Fero bilong sapotim ol god bilong Isip. Maski planti taim Moses na Aron i kam lukim Fero, het bilong em i strong na em i no laik tru long larim ol Hibru i lusim Isip na i go. Taim Moses na Aron i tokaut pinis long namba 8 bikpela hevi, ol i rausim tupela long ai bilong Fero, na bihain long namba 9 bikpela hevi, ol i tokim tupela long no ken i kam lukim Fero gen, sapos tupela i kam, em bai kilim tupela i dai.—Ki 10:11, 28.
Mekim Wok Painimaut
w95 9/1 11 par. 11
Ol Witnes i Daunim Ol God Giaman
11 Taim ol Israel i stap yet long Isip, Jehova i salim Moses i go long king bilong Isip na em i tok: “Yu go lukim king. Mi bin mekim tingting bilong king na bilong ol ofisa bilong en i pas tru, olsem na bai mi ken wokim ol dispela mirakel namel long ol. Na mi mekim olsem bai yu ken stori long ol pikinini bilong yu na long ol tumbuna pikinini long mi bin wokim ol dispela mirakel long Isip na mi mekim ol i longlong na sem nogut tru. Olsem na bai yupela olgeta i ken save olsem, mi yet mi Bikpela.” (Kisim Bek 10:1, 2) Ol Israel i bihainim tok bilong Jehova ol bai stori long ol pikinini bilong ol long ol strongpela wok Jehova i bin mekim. Orait, ol pikinini bilong ol bai tokim ol pikinini bilong ol tu long ol dispela samting, i go i go olsem. Olsem na olgeta lain i kam bihain ol inap tingim ol strongpela wok Jehova i bin mekim. Long nau tu, ol papamama i gat wok long mekim wok witnes na autim tok long ol pikinini bilong ol.—Lo 6:4-7; Sindaun 22:6.
it-1 783 par. 5
Ol Israel i Lusim Isip na i Go
Jehova i kamapim klia strong bilong em taim em i kisim bek ol Israel na dispela i givim biknem long em. Taim ol i go kamap gut long hapsait bilong Solwara Retsi, Moses i go pas long ol man Israel na mekim wanpela singsing, na susa bilong em Miriam, em wanpela profet, i holim tambarin na go pas long ol meri Israel long singsing na danis. Ol meri i bekim singsing bilong ol man. (Ki 15:1, 20, 21) Ol Israel i no stap aninit moa long ol birua bilong ol. Taim ol i lusim Isip na i go, i no gat ol man o wel animal i mekim nogut long ol; i no gat wanpela dok i singaut o kros long ol. (Ki 11:7) Tru Buk Kisim Bek i no stori long Fero wantaim lain ami bilong em i go daun insait long solwara na kisim bagarap, tasol Buk Song 136:15 i stori olsem Jehova i “tromoi Fero na lain ami bilong em i go insait long Solwara Retsi.”
Baibel Ritim
Julai 27-OGAS 2
GUTPELA SAVE I KAM LONG BAIBEL | KISIM BEK 12
“Pasova—Em Bikpela Samting Long Ol Kristen”
w07 1/1 20 par. 4
“Yupela i Mas Amamas Tru”
4 Jisas i dai long Nisan 14, 33 C.E. Long Israel, Nisan 14 em i de bilong amamas long mekim Pasova. Long dispela de long olgeta yia, ol famili i kaikai wanpela pikinini sipsip i no gat bagarap long skin. Long dispela rot, ol i tingim wok bilong blut bilong pikinini sipsip long lukautim ol namba wan pikinini bilong ol Israel na bai ol i no ken i dai, taim wanpela ensel i kilim i dai ol namba wan pikinini bilong ol Isip long Nisan 14, 1513 B.C.E. (Kisim Bek 12:1-14) Pikinini sipsip bilong Pasova i makim Jisas, na aposel Pol i tok long em olsem: “Ol i ofaim pinis Krais, na em i olsem sipsip yumi ofaim long Bikpela De Bilong Tingim De God I Larim Ol Israel I Stap Gut [“Pasova,” NW ].” (1 Korin 5:7) Olsem blut bilong pikinini sipsip bilong Pasova i bin mekim, blut bilong Jisas i kisim bek planti man.—Jon 3:16, 36.
it-2 583 par. 6
Pasova
Jisas i bin inapim sampela samting em bung bilong Pasova i makim. Wanpela bilong ol em, blut ol i putim long ol haus long Isip i opim rot bilong ol fesbon pikinini long abrusim bagarap na ensel i no kilim ol i dai. Pol i kolim ol Kristen God i makim olsem kongrigesen bilong ol fesbon pikinini (Hi 12:23), na long rot bilong blut bilong Krais em i kisim bek ol. (1Te 1:10; Ef 1:7) Ol i no save brukim bun bilong sipsip bilong Pasova. Baibel i tok profet olsem ol bai i no brukim bun bilong Jisas na dispela i kamap tru long taim Jisas i dai. (Sg 34:20; Jon 19:36) Olsem na Pasova ol Israel i save mekim long planti handret yia, em wanpela bilong ol samting Lo i kolim olsem piksa bilong ol samting bai kamap bihain na i makim Krais Jisas, em “Pikinini Sipsip Bilong God.”—Hi 10:1; Jon 1:29.
w13 12/15 20 par. 13-14
‘Yupela i Mas Tingim Dispela Samting’
13 Olgeta lain tumbuna bilong lain Israel i skulim ol pikinini bilong ol long ol bikpela samting bilong Pasova. Wanpela skul em olsem, Jehova inap lukautim ol man i lotuim em. Ol pikinini i kisim skul olsem Jehova em God i gat laip na em i stap tru, na em i save tingim tru lain bilong em na em i save lukautim ol. Em i kamapim klia dispela samting taim em i lukautim ol fesbon pikinini bilong lain Israel na ol i stap laip yet taim em i kamapim namba 10 hevi long lain Isip.
14 Yupela ol papamama Kristen, i no gat lo i makim olsem yupela i mas kamapim stori bilong Pasova long ol pikinini bilong yupela long olgeta yia. Tasol olsem wanem? Yupela i yusim stori bilong Pasova long skulim ol pikinini olsem God i save lukautim lain bilong em? Yupela i ting ol pikinini i luksave olsem yupela i bilip tru olsem God i save lukautim yumi long nau tu? (Sng. 27:11; Ais. 12:2) Yupela na ol pikinini i save toktok gut wantaim na yupela i skulim ol long dispela samting, o yupela yet i save toktok na ol i putim yau tasol? Dispela skul inap helpim famili bilong yupela long bilip strong moa long Jehova.
Mekim Wok Painimaut
it-2 582 par. 2
Pasova
Tenpela Bikpela Hevi i painim ol Isip em kot bilong God long ol giaman god bilong Isip, moa yet namba 10 hevi we ol fesbom pikinini i dai. (Ki 12:12) Sipsip (sipsip man) i samting holi long god Ra, na taim lain Israel i putim blut bilong sipsip long dua bilong ol haus, dispela pasin bai semim ol Isip. Na tu, bulmakau em samting holi long ol, na taim ol fesbon bulmakau i dai, dispela bai daunim tru god Osiris. Ol Isip i save tingim Fero olsem piknini bilong god Ra. Olsem na dai bilong fesbon pikinini man bilong fero bai soim olsem god Ra na Fero i no gat strong long mekim wanpela samting.
it-1 504 par. 1
Ol Bung Bilong Lotu
Wanpela samting i narakain long ol dispela “bung holi” em olsem ol manmeri i no ken mekim wanpela wok long dispela taim. Long namba 1 de na namba 7 de bilong Bikpela Bung Bilong Bret i No Gat Yis, em taim bilong ol “bung holi,” na Jehova i tok: “Yupela i no ken mekim wok long dispela 2-pela de. Yupela i ken redim tasol kaikai em wan wan man bai kaikai.” (Ki 12:15, 16) Tasol long taim bilong ol “bung holi,” ol pris i save bisi tru long ofaim ol sakrifais long Jehova (Wk 23:37, 38), dispela wok ol i mekim i no brukim lo, em samting ol mas mekim long olgeta de. Long ol dispela taim, ol manmeri i no save stap nating, nogat, em taim bilong ol manmeri long mekim ol samting bilong lotuim God. Long de Sabat bilong olgeta wik, ol manmeri i save bung bilong lotuim God na kisim ol tok i kam long em. Ol pris i save ritim na stori gut long tok bilong God long ol manmeri i bung. Bihain, ol i save bihainim dispela pasin long ol sinagog. (Ap 15:21) Olsem na ol manmeri i no save mekim ol wok long de Sabat o long taim bilong ol “bung holi,” long ol dispela taim ol i save beten na tingim tingim long bel Krieta na ol samting em i tingting pinis long mekim.
Baibel Ritim