O ci Ivaluka?
Ove wa sola hẽ oku tanga ovipama Viutala Wondavululi via sandekiwa volosãi via pita? Nda wa vi sola, tambulula apulilo a kuãimo:
• Nye ci ka ku kuatisa oku tekula omãla oco va kule lolondunge?
Eca “ongangu” yiwa komõlove oco a kale ukualondunge. (Yoa. 13:15) Osimbu eye a kula, u kisika oku linga ovina vimue ndeci, oku yua, oku linga ovina votembo ya sokiyiwa kuenda ovopange o kosikola. Eca komõlove olonumbi a sesamẽla oco a kuate olondunge poku tẽlisa ovikele viaye.—1/5, kemẽla 19-20, kelimi Lioputu.
• Momo lie Suku ka yambuilile Arone omo lioku tunga ociñumañuma congombe?
Arone wa lueya ocihandeleko ca Suku coku yuvula oviteka. (Etu. 20:3-5) Mose wa likutilililako Arone, kuenda ohutililo yaco ya kuata “unene.” (Tia. 5:16) Arone wa kala ulume umue ukuekolelo vokuenda kuanyamo alua. Ndaño okuti omanu va peya Arone oku tunga ociñumañuma congombe, noke eye kumue lomãla va Lewi va nõlapo oku tiamẽla ku Yehova, momo ka sanjukilile elinga liaco. (Etu. 32:25-29)—15/5, kemẽla 21.
• Ocitumãlo londuko Ofiri cina ca kala ono yulu ndomo ca lekisiwa Vembimbiliya, ca kala kofeka yipi?
Oco Salomone a kope ulu ko Ofiri, wa tunga olonaviyu ko kEciongevere. (1 Olos. 9:26-28) Etapu liaco, lia kala konano yo Golfo yo Acaba okuti koloneke vilo yi sangiwa ocipepi lolupale luo Elate kuenda luo Aqaba, Kokalunga ka Kusuka. Omo liaco, ocitumãlo ci tukuiwa hati Ofiri ci sangiwa ko Arabia ocipepi Lokalunga ka Kusuka, ale konele yokalunga ko Afrika pamue ko India.—1/6, kemẽla 15, kelimi Lioputu.
• ‘Ovihemba vio vo Gileada’ vi lomboloka nye? (Yer. 8:22)
Ovihemba viaco, ulela wa enda oku pangiwa lovikũla via tundaile ko Gileada, kutundilo luo Lui Yordão. Ovihemba viaco via kuatele unene woku sakula apute. Ofeka yo Isareli ya sesamẽlele oku sandiliya esaku, pole omanu ka va tavele oku ci linga. (Yer. 8:9)—1/6, kemẽla 21-22, kelimi Lioputu.
• Nye ci kuatisa Akristão oku pandikisa lohueli ya lueya?
Nda ohueli va lueyela yi likolisilako oku pokola kolonumbi Viembimbiliya, ka yi sukila oku livetela evelo loku sima okuti yi kuete ongole kekandu yohueli yaye. Suku wa kũlĩha okuti o sukila ekuatiso kuenda elembeleko. Kuenje eye eca elembeleko liaco lekuatiso Liakristão.—15/6, kemẽla 30-31.
• Nye o sukila oku linga oco o kuatise omunu o vela?
Kala onjeveleli yiwa. (Uku. 3:1, 7) Lekisa ocikembe kokuaye loku u kapako. (Va Rom. 12:15) U pamisa kuenda u kuatisa. (Va Kol. 4:6; 1 Yoa. 3:18) Amamako oku sapela lekamba liove. (Olosap. 17:17)—1/7, kemẽla 10-13, kelimi Lioputu.
• Tua kũlĩha ndati okuti Suku ka kuatele efetikilo?
Mose wa tukula ondaka yaco vohutililo. (Osa. 90:2) Omo liaco, Yehova eye lika o sesamẽla oku tukuiwa hati “Soma yonahũlũlua.” (1 Tim. 1:17)—1/7, kemẽla 28, kelimi Lioputu.
• O kuatisa ndati omãla vove oku kuata ocituwa coku tanga?
Ocisola vu likuetele pokati kuenda ongangu yene vulonjali, vi kuatisa omãla oku kuata ocituwa coku tanga. Kuenje kuata alivulu a sukiliwa. Tanga lolukandi. Va vetiya oku tangela kumosi loku va lomboluila eci ove wa tanga. Pinga komãla vove oku ku tangelako, kuenda va vetiya oku linga apulilo.—15/7, kemẽla 26.
• Momo lie Yesu ka endelele lonjanga kekamba liaye Lasaru wa kala oku vela oco o sakule?
Eci Yesu a pitila, pa pitile ale oloneke vikuãla tunde eci Lasaru a fa. Pole, Yesu wa ci lingila oco a ece uvangi wa tiamẽla ku Isiaye. Omo liaco, valua va lekisa ekolelo kokuaye. (Yoa. 11:45)—1/8, kemẽla 14-15, kelimi Lioputu.
• Ondaka “olonumbuko” yi lomboloka nye?
Olonjanja vialua, ondaka yaco yi lomboloka ocitumãlo cimue ka ca yambeliwile, ale ovitumãlo vikuavo viefendelo liesanda. Yi lombolokavo utala, olongunji vi kola, kuenda ovitumãlo vikuavo vioku lingila ovina Suku a pisa. (Etu. 23:24)—1/8, kemẽla 23, kelimi Lioputu.