TE TAHI ʼU FAKAMAHINO
Ko Ai Te Alekaselo Ko Mikaele?
ʼE MOLE fakaʼaogaʼi tuʼumaʼu ʼi te Tohi-Tapu ia te higoa ʼo te ʼāselo ko Mikaele. Kae ʼi te ʼu temi ʼaē ʼe talanoa ai ki ai, ʼe talanoa ki te ʼu gāue ʼaē ʼe ina fai. ʼI te tohi ʼo Taniela, ʼe ʼui ai ʼe fehōkosi ia Mikaele mo te kau ʼāselo agakovi; ʼi te tohi ʼo Suta, ʼe talanoa ai ki tana fihi mo Satana; pea ʼi te tohi ʼo Apokalipesi, ʼe fakamatala ai tana tauʼi ia te Tevolo pea mo tana kau temonio. ʼI tana lagolago ki te pule faʼitaliha ʼa Sehova pea mo tana tauʼi te ʼu fili ʼo te ʼAtua, ʼe mulimuli pe ia Mikaele ki te ʼuhiga ʼo tona higoa—“Ko Ai ʼe Hage Ko Te ʼAtua?” Kae ko ai koa ia Mikaele?
ʼI ʼihi temi, ko te hahaʼi ʼe ʼi ai tonatou tahi ʼu higoa. Ohage ko te pateliaka ko Sakopo, neʼe toe higoaʼi ko Iselaele, pea ko te ʼapositolo ko Petelo neʼe ko Simone. (Senesi 49:1, 2; Mateo 10:2) Pea ʼe fakahā ʼi te Tohi-Tapu, ko Mikaele neʼe ko te higoa ʼaia ʼo Sesu Kilisito ʼi muʼa ʼo tana mavai mai te lagi pea mo te temi ʼaē neʼe mavae ai ʼi te kele. Tou vakaʼi age muʼa te ʼu fakamoʼoni faka Tohi-Tapu ʼo ʼuhiga mo te higoa ʼaia.
Alekaselo. ʼE ʼui ʼi te Folafola ʼa te ʼAtua ko Mikaele ʼe ko “te alekaselo.” (Suta 9) Ko tona faka ʼuhiga ko “te ʼāselo pule.” Koutou fakatokagaʼi ko Mikaele ʼe fakahigoaʼi ko te alekaselo. ʼE mahino mai ʼe ko te alekaselo pe e tahi, pea ʼi te Tohi-Tapu, ʼe fakaʼaogaʼi pe te kupu “alekaselo” ki te tokotahi. Tahi ʼaē, ʼe faka ʼuhiga te tuʼulaga alekaselo kiā Sesu. ʼO ʼuhiga mo te Aliki Sesu Kilisito ʼaē neʼe fakatuʼuake, ʼe ʼui iā 1 Tesalonika 4:16 (MN ): “Ko te ʼAliki totonu, ʼaki he pāui faka pule, ʼaki he leʼo faka alekaselo . . . ʼe hifo anai mai te lagi.” Koia, ʼe ʼui ko te leʼo ʼo Sesu ʼe ko te leʼo ʼo te alekaselo. Pea ʼe fakahā ʼi te vaega ʼaia ko Sesu totonu ʼe ko te alekaselo ko Mikaele.
Ko Te Pule Takitaki ʼo Te Kautau. ʼE ʼui ʼi te Tohi-Tapu ko “Mikaele mo tana kau ʼāselo neʼe nātou tauʼi te talakone . . . mo tana kau ʼāselo.” (Apokalipesi 12:7, MN ) Koia, ko Mikaele ʼe ko te Pule Takitaki ʼo te kautau ʼāselo agatonu. ʼE toe ʼui ʼi te tohi ʼo Apokalipesi, ko Sesu ʼe ko te Pule Takitaki ʼo te kautau ʼāselo agatonu. (Apokalipesi 19:14-16) Pea ko te ʼapositolo ko Paulo ʼe talanoa ʼo ʼuhiga mo “te ʼAliki ko Sesu” pea mo “tana kau ʼāselo mālohi.” (2 Tesalonika 1:7, MN ) Koia ʼi te Tohi-Tapu ʼe talanoa kiā Mikaele pea mo “tana kau ʼāselo,” pea kiā Sesu mo “tana kau ʼāselo.” (Mateo 13:41, MN; Mateo 16:27, MN; 24:31, MN; 1 Petelo 3:22) ʼE tou ʼui ai fakahagatonu ko Mikaele ʼe ko Sesu Kilisito ʼi tona tuʼulaga ʼaē ʼi selo, heʼe mole talanoa ʼi te Folafola ʼa te ʼAtua ki he ʼu foʼi kautau ʼāselo agatonu e lua ʼi te lagi—ohage ko he kau ʼāselo ʼe takitaki e Mikaele pea mo he tahi kau ʼāselo ʼe takitaki e Sesu.a
a Kapau ʼe koutou fia maʼu he tahi ʼu fakamahino ki te ʼui ʼaē ko te higoa ko Mikaele ʼe faka ʼuhiga ki te ʼAlo ʼo te ʼAtua, pea koutou vakaʼi te Lua Tohi Étude perspicace des Écritures, ʼi te pasina 280 mo te 281, neʼe tā e te kau Fakamoʼoni ʼa Sehova.