Ko Te ʼu Fehuʼi ʼAnatou ʼe Lautohi
He koʼe neʼe haga Noe ʼo tuku age ki tuʼa ʼi te aleka, te kāleva pea mo te lupe?
Ko te Tohi-Tapu ʼe mole ina foaki mai he fakamatala totonu. Kae, ʼe matapoto te aga ʼa Noe.
ʼI te ʼu ʼaho e 40 pea mo po e 40, ko te kele neʼe tau mo te ʼua lahi ʼaupito ʼo tupu ai te tulivio ʼo ina lōmaki mo te ʼu fuga tumutumu ʼo te ʼu moʼuga lolotoga mahina e nima. Pea “ko te aleka neʼe tau ki te ʼu moʼuga ʼo Alalate” (Senesi 7:6; 8:4). ʼI te ʼu mahina ki muli mai, ʼi te kua “hā ʼo te ʼu fuga tumutumu ʼo te ʼu moʼuga”, ko Noe “neʼe ina tuku age leva te kāleva, ʼo feʼaluʼaki ai te kāleva ʼo ʼalu pea mo haʼu.”. — Senesi 8:5, 7.
He koʼe ko te kāleva? He ko te akapeau ʼaia ʼe lele mālohi pea ʼe feala tana maʼuli ki he faʼahiga meʼa kai pe, ohage ko te kakano mate. Gali neʼe haga ia Noe ʼo tuku age te kāleva ke ina vakaʼi ai, pe ʼe toe liliu mai pe ʼe mole toe liliu mai ia ki te aleka, heʼe lagi lolotoga kai ia te ʼu toega ʼo te ʼu kanoʼi manu ʼaē ʼe kua ʼasi ʼi te hifo ʼo te vai pea mo kua hā ʼa te kele. Kae, ko te kāleva neʼe toe liliu mai ia. ʼE ʼui e te Tohi-Tapu neʼe toe liliu mai, kae ʼe mole ina fakahā mai pe neʼe liliu mai kia Noe. Lagi neʼe toe liliu mai ʼo mālōlō ki te aleka ʼaki te temi neʼe lele ai moʼo maʼu he meʼa kai ʼi te kei loloto ʼo te vai.
Ki muli mai, ko Noe neʼe ina fili ʼo tuku age leva te lupe. ʼE tou lau: “Ko te lupe neʼe mole ina maʼu he koga meʼa ke mālōlō ki ai, pea toe liliu ia ki te aleka.” (Senesi 8:9). ʼE mahino mai ai, ko te lupe neʼe fakaʼaogaʼi moʼo vakaʼi pe ʼe kua hifo te vai ʼo te tulivio. Ko te lupe ʼe lalata ia ki te hahaʼi. Ko ia neʼe fakaʼamu ai Noe ʼe toe liliu mai pe ānai kia ia.
Neʼe ʼui foki ko te ʼu lupe ʼe natou mālōlō pe ʼi te kele mamaha, pea ʼe natou lele ōvi pe ʼi te ʼu poko ʼo te ʼu mafa, pea mo kai ki te lau ʼakau (Esekiele 7:16). Koʼeni te fahaʼi ʼe tou lau ʼi te tohi Le monde animal (Bernard Grzimek): “Ko te ʼu lupe fuli ʼe natou kai te ʼu pulapula pea mo te ʼu fuaʼi ʼakau ʼe faigataʼa tanatou maʼu hanatou meʼa kai mo kapau ko te nive [pe ko te vai] ʼe laka ʼi te ʼaho e tahi mai tona ʼaluʼaga ʼaē ko tanatou meʼa kai ʼe hili tuʼumaʼu ʼi te fuga kele. Ko ia ʼaē ʼe feala ai ki te lupe ke ina maʼu he faʼahi mamaha pe ʼe ko he ʼu homo ʼo he ʼu fuʼu ʼakau. ʼUluaki neʼe haga ia Noe ʼo tuku ki tuʼa te lupe pea neʼe toe liliu mai pe kia Noe ʼi te aleka. ʼI te tuʼa lua, neʼe liliu mai te lupe mo te lauʼi oliveto. ʼI te tuʼa tolu, neʼe mole toe liliu mai leva ia, ko he fakaʼiloga leva kua feala pea kua tokalelei kia Noe ke mavae ʼi te aleka. — Senesi 8:8-12.
Gali ko niʼihi ʼe natou ʼui maʼa natou mole maʼuhiga te ʼu fakamatala ʼaeni, kae ko te totonu ʼo te talanoa, ʼe ina fakahā ai te moʼoni ʼo te Tohi-Tapu. Ko te tahi pe ia fakamoʼoni, ko te fakamatala ʼaia ʼe totonu pea mo moʼoni. ʼI te mole katoa ʼo te ʼu fakamatala pea mo te ʼu fakamahino pea mo te ʼu meʼa ʼe fia ʼiloʼi e te kau kilisitiano agatonu, ʼe feala hanatou fehufehuʼi kia Noe ānai mokā toe tuʼuake ke ina fakamahino katoa age te faʼahiga ʼaluʼaga kehekehe. — Hepeleo 11:7, 39.