Ko Te ʼu Hahaʼi ʼo Te Fenua Pe ʼe Ko Te ʼu Matāpule ʼe Tali Koutou e Te ʼAtua!
“ ʼAki te tagata pe e tahi neʼe ina fai te ʼu fenua fuli ʼo te ʼu tagata ke nonofo ʼi te fuga kele.” — Gāue 17:26.
1. Koteā te fihifihia faigataʼa ʼe hoko nei ʼi te atu ʼu fenua ʼuhi ko te tali ʼaē ʼo te hahaʼi ʼe agaʼi fenua kehe?
ʼE FAKAHĀ e te ʼu nusipepa te tuʼania ʼaē ʼa te ʼu fenua te kau hahaʼi kehe, te kau matāpule, te kau feholaki. Ko te toko miliona hahaʼi mai te ʼu fenua ʼo Asia, Afelika, Eulopa, pea mo Amelika ʼo te potu Tokelau, pea mo te potu Toga pea mo te potu latina, ʼe nātou faiga ʼaupito ke nātou mavae ʼi tonatou ʼu fenua. Lagi ʼe nātou fia maʼu honatou hola aga mai te faigataʼa ia, te tau sivile, pe ʼe ko te fakataga. Kae, ko ai koa ʼaē ʼe fia tali nātou? Neʼe fakahā e te nusipepa Time ʼo fēnei: “ ʼI Eulopa ko te fefioʼaki fakafenua kua kamata fetogi, ko ʼihi fenua kua nātou mahino ʼi te temi nei tanatou mole tali te ʼu agaʼi fenua kehe.” ʼE ʼui fēnei e te Time ʼo ʼuhiga mo te toko 18 000 000 hahaʼi matāpule “ ʼaē ʼe mole taliʼi lelei”: “ ʼE mole puli ānai te faigataʼa ʼaia ki te ʼu fenua ʼaē ʼe tokalelei.”
2, 3. a) Koteā te fakapapau ʼe fai e te Tohi-Tapu ʼo ʼuhiga mo te fakatatali lelei? b) He koʼe ʼe lelei hatatou vakaʼi ʼi te Tohi-Tapu ʼo ʼuhiga mo te aga ʼaē ʼa te ʼAtua mo ʼihi hahaʼi?
2 Logope te ʼu faʼahiga meʼa ʼe hoko ʼo ʼuhiga mo te faʼahi ʼaia, ʼe fakahā e te Tohi-Tapu ko te ʼAtua ʼe ina tali lelei te hahaʼi ʼo te ʼu fenua kehekehe, pe ʼe ko te hahaʼi ʼo te fenua ʼaia, matāpule pe ʼe feholaki (Gāue 10:34, 35). ‘Kae, tokolahi ʼe nātou ʼui ānai, he koʼe koa ʼe feala ke koutou ʼui feiā ai? Ko te ʼAtua neʼe mole ina fili pe koa la te Iselaele ʼāfea ko tana hahaʼi, ʼo ina tuku kehe ai ʼihi ʼu fenua?’
3 ʼIo, tou vakaʼi age muʼa pe neʼe feafeaʼi te aga ʼa te ʼAtua mo te ʼu hahaʼi ʼo te temi muʼa. ʼE feala hatatou vakaʼi ʼihi ʼu lea faka polofeta ʼo ʼuhiga mo te ʼu pilivilesiovesio ʼe ʼaoga ki te kau ʼatolasio moʼoni ʼo te temi nei. Ko he toe vakaʼi ʼo te ʼu lea faka polofeta ʼaia ʼe maʼu ai ānai he mahino lelei, ʼo fakaloto mālohi aipe koutou. Pea ko te ʼu lea faka polofeta ʼaia ʼe ina fakahā, pe ʼe feafeaʼi te aga ʼa te ʼAtua ki “te ʼu fenua fuli pea mo te ʼu telepi pea mo te ʼu hahaʼi pea mo te ʼu lea” ʼi te kua hili ʼo te toe mamahi lahi. — Fakahā 7:9, 14-17.
‘Ko te ʼu fenua fuli ʼe tapuakiʼi ānai’
4. Neʼe kamata feafeaʼi te fihifihia ʼo te ʼu fenua kehekehe, kae koteā te ʼu puleʼaki neʼe fai e te ʼAtua?
4 ʼI te ʼosi ʼo te tulivio, ko te famili ʼo Noe ʼaē neʼe nātou toe fakahahaʼi fuli te kele, pea ko nātou fuli neʼe ko te kau ʼatolasio moʼoni. Kae ko te lototahi ʼaia ka vave fetogi ia. Ko te hahaʼi tokolahi ka nātou meʼa noaʼi ānai te finegalo ʼo te ʼAtua, ʼo nātou kamata faʼu ai leva te tule. ʼO mavaevae ai leva te malamanei, ʼo lea kehekehe ʼo femavaevaeʼaki ai leva ko te ʼu hahaʼi pea mo te ʼu fenua kehekehe (Senesi 11:1-9). Kae, ko te tauhi moʼoni neʼe hoholo leva ia ʼi te hōloga ʼo Apalahamo. Neʼe tapuakiʼi e te ʼAtua te agatonu ʼa Apalahamo pea mo ina fakapapau age ko tona hāko ʼe liliu ānai ko he fenua lahi (Senesi 12:1-3). Ko te fenua ʼaia ko te Iselaele ʼāfea.
5. Heʼe koʼe ʼe feala ke tou lotomālohiʼi te faʼahiga taki ʼaē ʼa te ʼAtua kia Apalahamo?
5 Kae neʼe mole haga leva Sehova ʼo tekeʼi kehe te ʼu hahaʼi ʼaē neʼe mole Iselaele, heʼe ko tona fakatuʼutuʼu ke mafola ki te malamanei katoa. ʼE iloga lelei kia tatou te faʼahi ʼaia ʼi te temi ʼaē neʼe fai ai e te ʼAtua te fakapapau ʼaē kia Apalahamo, ʼo fēnei: “ ʼUhi ko tou hāko ʼe tapuakina moʼoni ai ānai te atu puleʼaga fuli pe ʼo te kele, he neʼe ke fakalogo ki toku leʼo.” (Senesi 22:18.) Lolotoga ʼo te ʼu sekulo, neʼe makehe aipe te aga ʼaē ʼa te ʼAtua kia Iselaele, ʼi tana foaki te Lao fakafenua moʼo takitaki nātou pea mo he ʼu pelepitelo moʼo fai ʼo te ʼu sakilifisio ʼi tona fale lotu, pea mo foaki age kia nātou te Kele ʼo te fakapapau ke nātou nonofo ai.
6. He koʼe ko te ʼu fakatuʼutuʼu ʼaē ʼa te ʼAtua mo Iselaele ka fua manuʼia ki te hahaʼi fuli?
6 Ko te Lao ʼa te ʼAtua kia Iselaele neʼe lelei ki te hahaʼi ʼo te ʼu fenua fuli, he ko te lao ʼaia ka ina fakahā te ʼuhiga agahala ʼo te tagata, pea mo fakahā, ʼe ʼaoga he sakilifisio haohaoa moʼo fakamolemole te agahala ʼa te malamanei katoa (Kalate 3:19; Hepeleo 7:26-28; 9:9; 10:1-12). Kae, koteā koa ʼaē ka ina fakamoʼoni te fakapapau ʼo ʼuhiga mo te Hāko ʼo Apalahamo — ʼaē ka tapuakina ai ānai te ʼu atu puleʼaga fuli — ʼe hoko mai ānai pea mo tau mo te ʼu faʼahi ʼaia? Ko te Lao ʼa Iselaele neʼe toe tokoni aipe ki te faʼahi ʼaia. Neʼe ina tapuʼi te ʼohoana mo te kau Kananeane, ko te hahaʼi ʼaia ʼe ʼiloa ʼi tanatou ʼu aga heʼe ʼaoga pea mo tanatou ʼu agaʼi fenua ʼaē ko te tutu maʼuʼuli ʼo ʼanatou fānau (Levitike 18:6-24; 20:2, 3; Teutalonome 12:29-31; 18:9-12). Neʼe fakahā e te ʼAtua ko nātou pea mo ʼanatou ʼu aga ʼe tonu ke faka ʼauha. ʼAki te temi, ko te meʼa ʼaia neʼe fua manuʼia ki te hahaʼi fuli, ʼo feiā ki te kau matāpule, pea toe feiā aipe ʼo ʼuhiga mo te taupau ʼo te hōloga ʼo te Hāko mai te fakahala. — Levitike 18:24-28; Teutalonome 7:1-5; 9:5; 20:15-18.
7. Koteā te meʼa neʼe hoko ʼi te temi muʼa ʼe ʼiloga ai ko te ʼAtua ʼe ina tali lelei te kau matāpule?
7 Tatau aipe ʼi te ʼiloga ʼaē mai te Lao ko Iselaele ko te hahaʼi makehe ʼa te ʼAtua, kae neʼe ina fakahā aipe tona manavaʼofa kia nātou ʼe mole Iselaele. Neʼe ʼiloga la tona manavaʼofa ʼi te temi ʼaē neʼe mavae mai Iselaele mai te popūla faka esipito ki te kele neʼe ina foaki age kia ia. “Ko te hahaʼi tokolahi kehekehe neʼe hake foki mo nātou.” (Ekesote 12:38). Ko te Polofesea C. F. Keil neʼe ina hinoʼi ia nātou ʼaia ohage ko he “faga hahaʼi matāpule (...) ko he fefioʼaki, pe ʼe ko he hahaʼi tokolahi ʼo te ʼu fenua kehekehe”. (Levitike 24:10; Faka au 11:4.) Lagi neʼe tokolahi ʼi te kau Esipito neʼe nātou tali te ʼAtua moʼoni.
Manuʼia ki te kau matāpule
8. Neʼe maʼu feafeaʼi e te kau Kapaonite honatou nofoʼaga ʼi te hahaʼi ʼo te ʼAtua?
8 ʼI te temi neʼe fakamaʼa ai e te kau Iselaele te Kele ʼo te fakapapau mai te ʼu fenua aga heʼe ʼaoga, ʼuhi ko tanatou fakalogo ki te fakatotonu ʼa te ʼAtua, neʼe ina taupau te kūtuga matāpule, ko te kau Kapaonite, ʼaē neʼe maʼuʼuli ʼi te potu Tokelau ʼo Selusalemi. Neʼe nātou fekauʼi te kau fakafofoga fakanono moʼo maʼu te tokalelei pea neʼe nātou maʼu te tokalelei ʼaia. ʼI te maʼu ʼaē ʼo tanatou kākā, neʼe fakatotonu e Sosue ko te kau Kapaonite ʼe nātou kaugana ānai ohage ko he “kau taʼakau pea mo he kau ōhu vai ki te fakatahi pea mo te aletale ʼo Sehova”. (Sosue 9:3-27.) Mo te temi nei pe foki, tokolahi te kau hahaʼi nofokehe ʼe nātou tali te ʼu tuʼulaga gāue mālalo ʼaia ʼo kau ki te hahaʼi foʼou.
9. Neʼe feafeaʼi te uga ke fakaʼapaʼapaʼi te kau matāpule ʼaē ʼo Iselaele e te faʼifaʼitaki ʼaē ʼo Laape pea mo tona famili?
9 ʼE fakaloto mālohi foki hatatou ʼiloʼi, ko te ʼAtua neʼe mole ina tali pe he ʼu kūtuga matāpule, kae mo te ʼu hahaʼi takitokotahi. ʼE lahi te ʼu fenua ʼi te temi nei, ʼe nātou tali lelei pe, te kau matāpule ʼaē ʼe tuʼulaga maʼoluga, pea mo lahi tanatou ʼu koloā ke gāueʼi, pe ʼe ʼatamai ʼaupito. ʼE mole feiā Sehova ia, ʼe ʼiloga te faʼahi ʼaia, ʼi te meʼa ʼaē neʼe hoko ʼi muʼa atu ʼo te kau Kapaonite. ʼE talanoa te Tohi-Tapu ki te kananeane neʼe lahi ʼaupito hona ʼu koloā. Ko tona higoa ko “Laape, te paomutu”. ʼAki tana tui ʼaē ki te ʼAtua moʼoni, ko ia pea mo tona famili neʼe nātou hāo ʼi te temi ʼaē neʼe maumauʼi ai te kaupā ʼo Seliko. Logope te matāpule ʼo Laape, neʼe tali lelei ia e te kau Iselaele. Neʼe ko ia ko he faʼifaʼitakiʼaga ʼo ʼuhiga mo te tui ʼaē ʼe tonu ke tou faʼifaʼitaki ki ai (Hepeleo 11:30, 31, 39, 40; Sosue 2:1-21; 6:1-25). Neʼe liliu ia, ko te hāko ʼo te Mesia. — Mateo 1:5, 16.
10. Koteā ʼaē ka tali lelei ai te kau matāpule ʼaē ʼi Iselaele?
10 Ko te ʼu hahaʼi neʼe mole Iselaele neʼe tali foki ke nātou maʼuʼuli ʼi te Kele ʼo te fakapapau ʼuhi ko tanatou faiga ke lelei ia nātou e te ʼAtua moʼoni. Neʼe tapu te fakatahi ʼa te kau Iselaele mo nātou, tāfito te ʼu meʼa faka lotu, mo nātou ʼaē ʼe mole tauhi kia Sehova (Sosue 23:6, 7, 12, 13; 1 Hau 11:1-8; Tāʼaga Lea 6:23-28). Kae, neʼe lahi te kau hahaʼi matāpule ʼe mole Iselaele neʼe nātou fakalogo ki te ʼu lao tāfito. Ko ʼihi foki neʼe nātou liliu ko te kau poloselite silikosisio, pea neʼe tali lelei nātou e Sehova ko he ʼu hahaʼi ʼi tana kokelekasio. — Levitike 20:2; 24:22; Faka au 15:14-16; Gāue 8:27a.
11, 12. a) Neʼe feafeaʼi te fakaʼaogaʼi e te kau Iselaele te kau ʼatolasio matāpule? b) He koʼe ʼe ʼaoga hatatou muliʼi te faʼifaʼitaki ʼaē ʼa Sehova?
11 Neʼe fakatotonu e te ʼAtua ki te kau Iselaele ke nātou faʼifaʼitakiʼi ki tana aga ʼaē ki te kau ʼatolasio matāpule: “Ko te tagata nofokehe ʼaē ohage ko he matāpule io koutou ʼe tonu ānai ke hage kia koutou ko he tagata ʼa koutou; pea ʼe tonu ke ke ʼofa ānai ki ai ohage pe kia koe, he neʼe koutou hage pe ko he kau hahaʼi matāpule ʼi te fenua ʼo Esipito.” (Levitike 19:33, 34; Teutalonome 1:16; 10:12-19). Ko he meʼa lelei kia tatou, logope te mole kei tou maʼuli ʼi te Lao. ʼE faigafua pe te to ki te fakahala pea mo te fehiʼa ʼaē ki niʼihi age lanu, fenua, pe ʼe ko he agaʼi fenua. Ko ia ʼaē, ʼe lelei hatatou fai te fehuʼi ʼaenī: ‘Ku ʼau tekeʼi koa ia ʼau te ʼu faʼahi ʼaenī, ʼo mulimuli ki te faʼifaʼitaki ʼaē ʼa te ʼAtua?’
12 Ko te kau Iselaele neʼe kua ʼi ai tanatou ʼu fakamoʼoni fakahāhā ʼo te tali lelei ʼaē ʼonatou e te ʼAtua. Neʼe faikole te hau ko Salomone ʼo fēnei: “Ko te matāpule foki, ʼaē ʼe mole kau ʼi tau hahaʼi Iselaele pea ʼe mahino papau ʼe haʼu ānai mai te fenua mamaʼo ʼuhi ko tou huafa (...), kapau ʼe haʼu moʼoni ʼo faikole ʼi te fale ʼaenī, ko koe, ʼe feala ānai hau fakalogo mai te lagi (...); koteʼuhi ke ʼiloʼi e te hahaʼi fuli ʼi te kele tou huafa, ke manavasiʼi kia te koe.” — 1 Hau 8:41-43; 2 Fakamatala 6:32, 33.
13. He koʼe neʼe fai e te ʼAtua te ʼu fakatuʼutuʼu moʼo fetogi ʼo tana takitaki ia Iselaele?
13 Talu mai ai ko Sehova neʼe ina fakaʼaoga tuʼumaʼu te fenua ko Iselaele ohage ko tana hahaʼi pea mo ina taupau te hōloga ʼo te Mesia, neʼe ina fakakikite foki te atu ʼu fetogi maʼuhiga. ʼI te temi ʼaē, neʼe fai ai te fuakava ʼo te Lao mo Iselaele, neʼe fakagafua ai leva e te ʼAtua ke nātou fakatupu “he puleʼaga faka pelepitelo pea mo he fenua taputapu”. (Ekesote 19:5, 6.) Kae ʼi te ʼu sekulo neʼe fakahā foki e Iselaele tana heʼe agatonu. Koia ʼaē, neʼe fakakikite ai e Sehova ʼe ina fai ānai te fuakava foʼou mo nātou ʼaē ʼe nātou faʼufaʼu “te fale ʼo Iselaele” pea mo fakamolemole ānai tanatou ʼu hala pea mo agahala (Selemia 31:33, 34). Ko te fuakava foʼou ʼaia ʼe talitali ānai ki te Mesia, heʼe ko tona sakilifisio ʼaē ka ina fakamaʼa fakalelei ānai te ʼu agahala ʼo te tokolahi. — Isaia 53:5-7, 10-12.
Ko te kau Iselaele ʼi te lagi
14. Ko te “Iselaele” foʼou feafeaʼi ʼaē neʼe tali e Sehova, pea neʼe hoko feafeaʼi?
14 Ko te ʼu Tohi keleka faka kilisitiano ʼe tokoni kia tatou ke tou mahino, pe neʼe feafeaʼi te hoko katoa ʼo te ʼu meʼa ʼaia. Ko Sesu ko te Mesia, ʼaē ʼaki tona mate ka ina fakahoko te Lao pea mo fakatafito ki ai te fakamolemole ʼo te ʼu agahala fuli. Moʼo maʼu ʼo te lelei ʼaia, neʼe mole he ʼuhiga ia ʼo he Sutea neʼe silikosisioʼi ʼi te kakano. Kailoa. Neʼe tohi e te ʼapositolo ko Paulo, ko te fuakava foʼou, “ ʼe Sutea ia ia ʼaē ʼi tona loto, pea ko tona silikosisio, ko ia ʼaē ʼi te mafu ʼaki te laumālie, kae ʼe mole ʼaki he lao neʼe tohi”. (Loma 2:28, 29; 7:6.) Ko nātou ʼaē ka haga tui ki te sakilifisio ʼo Sesu ʼe nātou maʼu te fakamolemole, pea ʼe tali nātou e te ʼAtua ohage ‘ko te kau Sutea ʼaki te laumālie’, ʼaē ʼe nātou faʼufaʼu te fenua fakalaumālie ʼaē ʼe higoaʼi “ko te Iselaele ʼo te ʼAtua”. — Kalate 6:16.
15. He koʼe neʼe mole fili te Iselaele fakalaumālie ʼo mulimuli ki tonatou ʼuhigaʼi fenua?
15 ʼIo, ko te tali ʼaē ke kau ki te Iselaele fakalaumālie ʼe mole fakalogo ia ki he ʼu meʼa fakafenua. Ko ʼihi, ohage ko te kau ʼapositolo ʼa Sesu, neʼe ko te kau Sutea. Ko ʼihi, ohage ko te ofisa Loma ko Kolonelio, neʼe ko te kau Senetile ia neʼe mole silikosisio ia (Gāue 10:34, 35, 44-48). Neʼe ʼui fakalelei e Paulo ʼo ʼuhiga mo te Iselaele fakalaumālie, ʼo fēnei: “ ʼE mole ʼi ai he Keleka pe ʼe ko he Sutea, pe ʼe ko he silikosisio pe ʼe mole silikosisio, pe ʼe ko he matāpule, pe ʼe ko he Sitia, pe ʼe ko he kaugana, pe ʼe ko he tagata ʼāteaina.” (Kolose 3:11). Ko nātou ʼaē neʼe fakanofo ʼaki te laumālie ʼo te ʼAtua kua nātou liliu “ko te hahaʼi neʼe fili, ko te kau pelepitelo hau, ko te fenua taputapu, ko te hahaʼi ki te gāue makehe.” — 1 Petelo 2:9; fakatatau mo Ekesote 19:5, 6.
16, 17. a) Neʼe koteā te gāue neʼe fai e te kau Iselaele fakalaumālie ʼi te fakatuʼutuʼu ʼa te ʼAtua? b) He koʼe ʼe lelei he vakaʼi ia nātou ʼaē ʼe mole kau ki te Iselaele ʼo te ʼAtua?
16 Koteā ʼaē ka fai ānai e te Iselaele fakalaumālie ʼo ʼuhiga mo te fakatuʼutuʼu ʼa te ʼAtua ki te temi ka haʼu? Neʼe tali fēnei e Sesu: “ ʼAua naʼa ke manavahe, kiʼi faga ōvi, koteʼuhi ko takotou tāmai neʼe ina leleiʼia ke ina foaki kia koutou te puleʼaga.” (Luka 12:32). Ko te kau kilisitiano fakanofo, ʼaē ko tonatou “nofoʼaga ʼe ʼi te lagi,” ko te ʼu tēhina ānai ʼo te Akeno ʼi tona Puleʼaga mālohi (Filipe 3:20; Soane 14:2, 3; Fakahā 5:9, 10). ʼE fakahā e te Tohi-Tapu ko nātou ʼaia neʼe kua ‘fakamaʼu ko te ʼu foha ʼo Iselaele’ pea “ko natou neé fakamaúli mai te hahaí, ko te fakapolopolo ia ki te ʼAtua mo te Akeno.” Ko tona hahaʼi ko te toko 144 000. Pea ʼi te ʼosi fakamatala ʼaē ko te hahaʼi ʼaia neʼe kua fakamaʼu, neʼe toe talanoa ia Soane ki te tahi kūtuga, “te hahaí tokolahi mai te fenua kehekehe, mo te faáhiga kehekehe, mo te potu kehekehe, mo te leó kehekehe, pea neé molemo faá lau natou.” — Fakahā 7:4, 9, T.T.K.; 14:1-4, T.T.K.
17 Lagi neʼe tokolahi neʼe nātou ʼofolele, ʼo fēnei: ‘Pea ko ai koa te kau miliona ʼaē ʼe mole kau ki te Iselaele fakalaumālie, ohage ko nātou ʼaē ʼe feala ke maʼuʼuli ʼi te toe mamahi lahi ohage ko te hahaʼi tokolahi? Koteā tonatou tuʼulaga ʼi te temi nei ʼo ʼuhiga mo te felōgoʼi ʼaē mo te toe ʼo te toko 144 000 ʼo te Iselaele fakalaumālieb?’
Te kau matāpule ʼi te ʼu lea faka polofeta
18. Koteā ʼaē neʼe hoko ke tupu ai he toe liliu mai ʼa Iselaele mai te popūla faka papiloni?
18 ʼI te temi ʼaē neʼe talagataʼa ai Iselaele ki te fuakava ʼo te Lao, ʼe tou sisio ko te ʼAtua neʼe ina fakagafua ki te kau Papilone ke nātou faka ʼauha Iselaele. ʼI te taʼu 607 ʼi muʼa ʼo totatou temi, neʼe ʼave pilisoniʼi Iselaele lolotoga taʼu e 70. Pea neʼe toe hāofaki nātou e te ʼAtua. ʼAki te taki ʼaē ʼo te tuʼi pule ko Solopapele, neʼe ko te kiʼi toe ʼo te kau Iselaele neʼe toe liliu ki tonatou fenua. Ko te kau takitaki ʼo Mèdes mo Perses ʼaē neʼe nātou mālo ia Papilone, ʼaē neʼe nātou toe tokoni aipe ki te kau pilisoni Sutea ʼo fai meʼa ʼofa kia nātou. Neʼe fakakikite e te tohi ʼo Isaia te ʼu fetogitogi ʼaia (Isaia 1:1-9; 3:1-26; 14:1-5; 44:21-28; 47:1-4). Pea ʼe toe foaki mai e Esitalasi te ʼu meʼa maʼuhiga faka hisitolia ʼo ʼuhiga mo te liliu ʼaia. — Esitalasi 1:1-11; 2:1, 2.
19. ʼO ʼuhiga mo te toe liliu mai ʼa Iselaele, ko te lea faka polofeta fea ʼaē ʼe talanoa ʼo ʼuhiga mo te meʼa ka hoko ānai ki te kau matāpule?
19 Kae, ʼi tana fakakikite te hāofaki pea mo te toe liliu ʼaē ʼo te hahaʼi ʼo te ʼAtua, ʼi te fakakikite ʼaē ʼa Isaia ʼe ina ʼui fēnei: “Pea ʼe mahino papau ko te ʼu fenua ʼe ʼolo ānai ki tou mālama pea ko te ʼu hau ʼe ʼolo ānai ki te tapa ʼo tau ʼu ʼuluaki mālama.” (Isaia 59:20; 60:3). Ko tona ʼuhiga, ʼe maʼuhiga age te tali ʼo te kau matāpule takitokotahi, ohage ko te faikole ʼaē ʼa Salomone. ʼE fia talanoa Isaia ʼi heni, ʼo ʼuhiga mo he fetogi ʼo tonatou ʼuhiga ʼi te fenua. “Ko te atu ʼu fenua” ʼe nātou kaugana ānai ki te ʼu foha ʼo Iselaele: “Ko te kau matāpule ʼe nātou faʼu ānai tau ʼu kaupā, pea ko ʼonatou ʼu hau ʼe kaugana ānai kia te koe; heʼe ʼi toku hāūhāū ʼe ʼau taʼi ānai ia koe, kae ʼi toku loto manavaʼofa ʼe ʼau fonu ānai ʼi te ʼofa kia te koe.” — Isaia 60:10.
20, 21. a) Koteā te fakatatau ʼo ʼuhiga mo te liliu ʼaē ʼa Iselaele mai te popūla ʼe tou maʼu ʼi totatou temi? b) Pea, neʼe feafeaʼi ki ‘te ʼu foha pea mo te ʼu ʼofafine’ tonatou faka katoa atu ki te Iselaele fakalaumālie ?
20 ʼE lahi te ʼu ʼaluʼaga, ʼi te ʼolo popūla pea mo te toe liliu mai ʼa Iselaele mai Papilone, ʼe ʼi ai tona fakatatau ʼi te temi nei pea mo te Iselaele fakalaumālie. ʼI te ʼUluaki Tau faka malamanei, ko te toe ʼo te kau kilisitiano fakanofo neʼe mole nātou fai katoa te finegalo ʼo te ʼAtua; neʼe nātou taupau te ʼu faga manatu pea mo te ʼu aga mai te ʼu ’Ēkelesia ʼo te keletiate. Pea, ʼi te lolotoga ʼo te tau fakamālohi pea tāfito ʼaki te kau ki ai ʼo te kau takitaki ʼo te ʼu lotu hala, neʼe taki ai ʼihi mai te toe ʼo te Iselaele fakalaumālie ʼo pilisoniʼi kae neʼe mole fai ia ʼe nātou hanatou meʼa ʼe kovi. ʼI te ʼosi leva ʼo te tau, ʼi te taʼu 1919 ʼo totatou temi, ko te kau fakanofo ʼaē neʼe pilisoniʼi, neʼe nātou hāo pea mo toʼo ia nātou te ʼu kovi fuli neʼe lau ʼo ʼuhiga mo nātou. Neʼe ʼiloga lelei mai ai, ko te hahaʼi ʼo te ʼAtua neʼe kua ʼāteaina mai te Papilone Lahi, te puleʼaga faka malamanei ʼo te lotu hala. Neʼe fekauʼi fakatomuʼa tana hahaʼi ke nātou fakamālohiʼi pea mo maʼu te palatiso fakalaumālie. — Isaia 35:1-7; 65:13, 14.
21 ʼE ʼiloga te faʼahi ʼaia ʼi te fakamatalatala ʼaē ʼa Isaia: “Tagaki ake ou mata, mo ke sio fakatakamilo, ko te hahaína e matuetue mai, é natou haú kia te koe. ʼE haú au tama mai mamaó, pea é lofilofi maipe au taáhine i óu faáhi. Pea é ke vakaí kua ke kaugamâlie, pea é ke ofo ai, pea é fiafia tou loto, mokâ é tafuli mai foki te átulaulau kia te koe; pea maópoópo mai kia te koe te mâlo o te lalo-lagi. (Isaia 60: 4, 5, T.T.K.) Hili ki ai taʼu e hogofulu, ‘ko te ʼu foha pea mo te ʼu ʼofafine’ neʼe hoko pe tanatou ʼomai, ʼo fakanofo nātou e te laumālie ke nātou maʼuʼuli ʼi te Iselaele fakalaumālie te ʼu nofoʼaga kei ʼāteaina.
22. Neʼe feafeaʼi te feala ʼo he gāue ʼa te kau “matāpule” pea mo te Iselaele fakalaumālie?
22 Koteā koa te ʼui ʼo ʼuhiga mo te ‘kau matāpule ʼaē ʼe nātou faʼu ānai tau ʼu kaupā’? Ko te ʼu meʼa foki ʼaia neʼe hoko ʼi totatou temi. ʼI te kua vave katoa ʼo te toko 144 000, ko te hahaʼi tokolahi ʼo te ʼu fenua kehekehe kua kamata ʼomai ʼo tauhi fakatahi mo te kau Iselaele fakalaumālie. Ko nātou ʼaia ʼe nātou maʼu te falala mai te Tohi-Tapu ʼo ʼuhiga mo he maʼuli heʼe gata ʼi te palatiso ʼi te kele. Logope, te kehekehe ʼo te ʼu faʼahi ʼe nātou kaugana ai, ʼe nātou tokoni fakafiafia ki te toe ʼo te toko 144 000 ʼo faka mafola te logo lelei ʼo te Puleʼaga. — Mateo 24:14.
23. Neʼe feafeaʼi te lahi ʼo te tokoni ʼa te kau “matāpule” ki te kau kilisitiano fakanofo?
23 ʼI te temi nei, kua laka tona hahaʼi ʼi te toko 4 000 000 ʼo te kau “matāpule” ʼaia, pea mo nātou ʼaē ʼe ‘fakaʼamu ki te maʼuli ʼi te lagi’, ko he fakamoʼoni ia ʼo tanatou foaki ia nātou kia Sehova. Tokolahi ia nātou ʼaia, ko te ʼu tagata pea mo te ʼu fafine, te kau tūpulaga pea mo te kau matutuʼa, kua nātou kaugana ʼi te minisitelio ohage ko he kau pionie katoa. ʼE lagi ko kokelekasio e 66 000 tupu, ko te kau matāpule ʼaia ʼaē ʼe ko nātou, ko te kau tagata ʼāfea pea mo te kau tagata faifekau. Ko te toe ʼo te ʼu 144 000 ʼe nātou fiafia ʼi ai, ʼonatou mahino ai leva ki te hoko ʼaē ʼo te ʼu palalau ʼa Isaia: “Ko te kau matāpule ʼe nātou tutuʼu ānai ʼi ai pea mo nātou fafaga takotou faga ōvi, pea mo te kau matāpule ko nātou ko takotou kaugāue kele pea mo te kau to fuʼu vite.” — Isaia 61:5.
24. Heʼe koʼe koa ʼe feala ke tou lotomālohi ʼi te ʼu taki ʼaē ʼa te ʼAtua kia Iselaele pea mo ʼihi age ʼi te temi ʼāfea?
24 Koia, tatau aipe pe kofea te fenua ʼe koutou kau ki ai, pe ʼe koutou nofokehe, ʼe koutou tau mo te fealagia lahi ke koutou liliu ko he matāpule fakalaumālie ʼe tali lelei e te Māfimāfi. Pea tana tali lelei ko he ʼu pilivilesio ʼi tana tauhi ʼi te temi nei pea ki he temi heʼe gata.
[Nota ʼi te lalo pasina]
a Koteā ʼaē ʼe kehekehe ai te kupu “tagata nofokehe”, pea mo “matāpule”, vakaʼi ʼi te tohi Auxiliaire pour une meilleure intelligence de la Bible, ʼu pasina 501, 502, 1288-1290, neʼe ta e te Watchtower Bible and Tract Society of New York, Inc.
b Neʼe laka te hahaʼi ʼi te toko 10 600 000 neʼe kau ki te fakamanatu ʼaho ʼo ʼuhiga mo te Taumafa ʼo te ʼAliki, neʼe fai e te kau Fakamoʼoni ʼa Sehova ʼi te taʼu 1991, kae ko te toko 8 850 pe, neʼe nātou fagonogono ʼe nātou kau ki te toe ʼo te Iselaele fakalaumālie.
Neʼe koutou fakatokagaʼi koa te ʼu puani ʼaenī?
◻ Neʼe foaki feafeaʼi e te ʼAtua he fakaʼamu ki te hahaʼi ʼo te ʼu fenua fuli ʼe tali ānai nātou e Ia?
◻ Koteā ʼaē ʼe ʼiloga mai ai ko ʼihi ʼu hahaʼi kehe age ʼi te hahaʼi ʼo te ʼAtua ʼaē ko Iselaele, ʼe feala hanatou fakaōvi kia Te ia?
◻ ʼI te ʼu lea faka polofeta, neʼe fakahā feafeaʼi e te ʼAtua ko te kau matāpule ʼe nātou fakatahi ānai ki te kau Iselaele?
◻ Koteā te fakatatau ʼo te toe liliu mai te popūla faka papiloni, pea neʼe feafeaʼi te fakatahiʼi ki ai te kau “matāpule”?
[Paki ʼo te pasina 9]
Neʼe faikole te hau ko Salomone ʼo ʼuhiga mo te kau matāpule ʼaē ka ʼomai ānai ki te tauhi ʼo Sehova.