Koteā Takotou Manatu ʼo ʼUhiga Mo Te Mate?
ʼE MULIʼI tatou e te mate ʼi te ʼu gāue ʼaē ʼe tou fai ʼi te ʼaho fuli, ʼo mole lauʼia totatou mālohi peʼe ko ʼotatou koloā. ʼE feala pe ke hoko mai kia tatou, mokā tou fakalaka ʼi te ala peʼe ka tou momoe. Ko te ʼu ʼaluʼaga fakamataku ohage ko te ʼu meʼa ʼaē neʼe hoko ʼi te ʼaho 11 ʼo Sepetepeli 2001, ʼi te kolo ʼo New York pea mo Washington, ʼaē neʼe ʼolo ai te ʼu vakalele ʼo paʼulu ki te ʼu falefata, ʼe fakamahino ai kia tatou ko “te fili fakamuli,” ia te mate, ʼe ina matehi te hahaʼi ʼo te ʼu maʼuli faka sosiale kehekehe pea ʼe mole ina lauʼia te taʼu, pea ʼe feala hana matehi he toko lauʼi afe ʼi he kiʼi temi nounou.—1 Kolonito 15:26.
Logope ʼe fakamataku te mate, kae ʼe hage ʼe leleiʼia e te hahaʼi. Ko te tokolahi ʼe nātou toʼo te ʼu nusipepa peʼe nātou fia sio ki te ʼu ʼata ʼo te televisio ʼo ʼuhiga mo te mate, tāfito la te mamate ʼa te hahaʼi tokolahi ʼi he ʼu ʼaluʼaga fakamataku. ʼE hage ʼe mole feʼaugaʼia e te hahaʼi ia te ʼu logo ʼo ʼuhiga mo te mate, ʼi te ʼu tau, mo te ʼu tuʼutāmaki lalahi, peʼe ʼi he fai fakapō, peʼe ʼi te mahaki. Ko te fia ʼiloʼi ʼaia ʼo te mate ʼe ʼiloga kehe ʼi te hahaʼi kaugamālie ʼaē ʼe ʼolo ki he ʼavaifo ʼo he ʼu hahaʼi logona.
Ko te koga ʼaia ʼe moʼoni. ʼE punamaʼuli te hahaʼi ki te mate ʼo te hahaʼi. Kae ʼo ʼuhiga leva mo tonatou mate, ʼe mole nātou fia manatu ki te koga ʼaia. Ko te palalau ʼaē ki totatou mate ʼe ko he koga ʼe tokolahi ia tatou ʼe mole tou fia manatu kiai.
ʼE Koutou Tuʼaniaʼi Koa Te Mate?
Tuʼumaʼu pe, ko te manatu ʼaē ki totatou mate ʼe mole ko he meʼa ʼe fakafiafia, pea ʼe feiā tuʼumaʼu pe anai ia. Koteā tona tupuʼaga? Koteʼuhi neʼe ʼai e te ʼAtua ki totatou loto te holi ʼaē ke tou maʼuli heʼegata. ʼE ʼui fēnei e te Tohi-Tapu ʼa Segond ia Tagata Tānaki 3:11: “Neʼe ina ʼai ki ʼonatou loto te manatu ʼo te heʼegata.” Koia, ʼe hoha tuʼumaʼu te tagata, koteʼuhi ʼe ina ʼiloʼi papau ʼe ʼi ai he ʼaho ʼe mate ai anai. Koia moʼo fakafimālie te hoha ʼaia mo te fia hoko atu ʼo te maʼuli, neʼe faʼu e te tagata ia te ʼu akonaki kehekehe, mai te akonaki ʼo te maʼuli tuputupua ʼo te nefesi ʼo aʼu ki te akonaki ʼaē ʼe ina ʼui ka mate he tahi, pea ʼe ina hoko atu tona maʼuli ʼi he tahi ʼu sino.
Ko te faʼahi ʼe ʼiloʼi papau, ko te mate ʼe ko he faʼahi ʼe fakamataku, pea ko te tuʼania ki te mate ʼe maʼu ʼi te potu fuli. Koia, ʼe mole tonu ai ke tou punamaʼuli ki te lotovaivai ʼo te tagata mokā hoko mai te mate. ʼUluaki, ʼe fakahā e te mate ia te ʼuhiga noa ʼo he maʼuli neʼe faiga ki te ʼu koloā pea mo te fia pule ki te hahaʼi.
ʼE Tō Kehe Koa ʼUhi Ko Te Kua Ōvi Mai ʼo Te Mate?
ʼI te ʼu temi kua hili, ko he tahi kua mahaki kovi pea kua fakaōvi ki te mate peʼe lavea kovi, ʼi te agamāhani neʼe fakagafua ke mate ʼi tona loto fale peʼe nofo mo te ʼu hahaʼi neʼe ʼofa mamahi ki ai. Ko te meʼa ʼaia neʼe tau hoko ʼi te ʼu temi faka Tohi-Tapu, pea ʼe kei hoko atu ʼi ʼihi fenua. (Senesi 49:1, 2, 33) ʼI te ʼu ʼaluʼaga ʼaia, ʼe fakatahi te famili, pea ʼe kau ai mo te tamaliki ki te fai palalau. Ko te taʼi fai ʼaia ʼe hage ai maʼa ia ʼaē ʼe ʼamanaki mate ʼe mole kinakina tokotahi, pea ʼe loto fīmālie heʼe vaevae tona ʼu mamahi e tona famili.
ʼE kehekehe ʼaupito te faʼahi ʼaia ʼi te ʼu fenua ʼaē ʼe tapu ai te palalau ʼo ʼuhiga mo te mate, heʼe matataku te hahaʼi ki te faʼahi ʼaia, pea ʼe mole kau ai te tamaliki heʼe lau ʼe fakatupu “mamahi fau” kia nātou. ʼE lahi te ʼu faʼahi ʼe kehekehe ai te mate ʼi temi nei, pea ʼi te agamāhani ʼe fia mamate te hahaʼi kae mole sio kiai he tahi. Logope ʼe fakaʼamu te tokolahi ke nātou mamate ʼi tonatou ʼapi, ʼi te fīmālie ʼuhi ko te taupau neʼe fakahoko e he famili agaʼofa, kae ko te meʼa ʼe tautau hoko, tokolahi ʼe nātou mamate ʼi te lopitali, ʼe mole he tahi ʼi ʼonatou tafa pea mate mamahi, pea ʼe fakalogo tonatou maʼuli ki te ʼu masini. ʼI te tahi age faʼahi, ʼe mamate te lauʼi miliona hahaʼi kae mole ʼiloʼi pe ko ai, ohage ko te mate ʼa te tokolahi ʼi he fakapogi ʼo te ʼu hahaʼi ʼo tonatou lanu, ʼi te hoge, ʼi te SITA, ʼi te tau fakafenua, peʼe nātou mamate ʼi te maʼuli masiva ʼaupito.
Ko He Koga ʼe Tonu Ke Fakakaukauʼi
ʼE mole ʼui mai e te Tohi-Tapu ke tuku tatatou tokagaʼi te mate, kailoa ia. ʼI tona fakahagatonu, ʼe ʼui fēnei mai e Tagata Tānaki 7:2: “ ʼE lelei age takita ʼalu ki te ʼapi ʼo ia ʼaē ʼe putu ʼi takita ʼalu ki te ʼapi ʼe fai ai te kātoaga, koteʼuhi ʼe ko te fakaʼosiʼaga ʼaia ʼo te hahaʼi fuli pe.” Ka hoko mai te mate, ʼe lagi tou lītuʼa ki ʼotatou ʼu tuʼania māhani peʼe ko te ʼu gāue māhani pea tou fakakaukauʼi te nounou ʼo te maʼuli. ʼE lagi tokoni anai te koga ʼaia ke tou fetogi totatou maʼuli ke ʼi ai hona ʼuhiga, kae ke ʼaua naʼa tou fakaʼaoʼaoganoa peʼe tou hoʼi pulihi noa feiā.
Koteā takotou manatu ʼo ʼuhiga mo te mate? Kua koutou sivisivi koa te meʼa ʼe koutou logoʼi ʼi tokotou loto, te ʼu meʼa ʼe koutou tui kiai, te ʼu ʼamanaki pea mo te ʼu tuʼania ʼo ʼuhiga mo te mate?
Ko te maʼuli pea mo te mate ʼe ko he ʼu koga ia ʼe faigataʼa tona fakamahino e te tagata peʼe faigataʼa tana mahino kiai. Ko te tokotahi pe ʼe ina lava fakamahino katoa mai te koga ʼaia, ʼe ko totatou Tupuʼaga. Ko ia “te matapuna ʼo te maʼuli,” pea ʼe ʼa ia “te ʼu ala ʼe fakahāo mai te mate.” (Pesalemo 36:9; 68:20) Logope te lagi fakapunamaʼuli ʼo te koga ʼaenī, kae ko he vakaʼi ʼo te ʼu akonaki māhani ʼo ʼuhiga mo te mate ʼaki te Folafola ʼa te ʼAtua, ʼe liliu anai ko he faʼahi fakaloto fīmālie pea mo fakaloto mālohi. ʼE fakahā ai anai ko te mate ʼe mole ko te fakaʼosi ʼaia ʼo te ʼu meʼa fuli.
[Paki ʼo te pasina 4]
Ko te manatu ʼaē ki te mate ʼe tokoni ai kia tatou ke tou fulihi totatou faʼahiga maʼuli ke ʼi ai hona ʼuhiga