Tonatou Maʼuli
Neʼe Ma Nonofo Leva ʼi Tomā Telituale
NEʼE FAKAMATALA E DICK WALDRON
Neʼe ko te ʼAhotapu hili hoʼatā ʼo Sepetepeli ʼo te taʼu 1953. Neʼe mole heʼeki faʼa fualoa tamatou nonofo ʼi te fenua ʼo Afelika ʼo te potu Saute-Uesite, (kua higoaʼi ʼi te temi nei ko Namibie). Neʼe mole heʼeki maʼu he vāhaʼa ʼo tamatou nonofo ʼi te fenua, pea neʼe ʼamanaki fai he fono maʼa te hahaʼi fuli ʼi te kolo tāfito ko Windhoek. Koteā ʼaē neʼe ina uga mātou ke mātou hiki ʼo mavae mai Ositalalia ki te fenua Afelika ʼaia? Ko ʼau mo toku ʼohoana, mo te ʼu tuagaʼane e toko tolu neʼe kei ʼeʼeva, neʼe mātou misionea ʼo te logo lelei ʼo te Puleʼaga ʼo te ʼAtua.—Mateo 24:14.
NEʼE ʼau tupu ʼi te koga meʼa mamaʼo ʼi Ositalalia, ʼi te taʼu maʼuhiga ʼo te 1914. Ko toku temi tūpulaga neʼe tō tonu mo te temi ʼo te Lakilisi Lahi, pea neʼe tonu ke ʼau tokoni ki te maʼuli fakasino ʼo tomatou famili. Neʼe mole ʼi ai he gāue, kae neʼe ʼau faʼu te hele moʼo puke ʼaki te ʼu lapino vao, ʼaē neʼe lahi ʼi Ositalalia. Koia, neʼe ko taku tahi gāue tāfito ʼaia ko te ʼaumai ʼo te kanoʼi manu ʼo te lapino moʼo taupau ʼaki te maʼuli ʼo tomatou loto fale.
ʼI te holo ʼo te temi, neʼe kamata te Lua Tau Faka Malamanei ʼi te taʼu 1939, pea neʼe ʼau maʼu taku gāue ʼi te ʼu saliote hila ʼaē ʼe feʼoloʼaki ʼi te loto kolo, pea mo te papikā ʼi te kolo ko Melbourne. Neʼe ʼi ai te toko 700 tagata neʼe gāue kā ʼi te ʼu papikā, pea ka mātou fesuiʼaki, pea ʼe ʼau felāveʼi mo he tahi tagata taki saliote peʼe ko he tahi tagata uli papikā. Neʼe ʼau tau fehuʼi age kia nātou, “Koteā tau lotu?” pea neʼe nātou fakamatala mai te ʼu meʼa ʼe nātou tui kiai. Ko te tagata pe e tahi neʼe ina fai mai te ʼu tali ʼe mata feʼauga, neʼe ko te Fakamoʼoni ʼa Sehova. Neʼe ina fakamahino mai te logo ʼo te Tohi-Tapu ʼo ʼuhiga mo he palatiso ʼi te kele, ʼe feala ki te hahaʼi ʼaē ʼe manavasiʼi ki te ʼAtua ke nātou maʼuʼuli ai ʼo heʼegata.—Pesalemo 37:29.
Lolotoga te temi ʼaia, neʼe fai palalau taku faʼe mo te kau Fakamoʼoni ʼa Sehova. Ko te meʼa neʼe tautau hoko, ka ʼau ʼosi gāue mai taku kā afiafi, ʼe ʼau maʼu taku meʼa kai pea mo te nusipepa ʼo te Consolation (kua higoa ʼi te temi nei ko te Réveillez-vous !). Ko te meʼa ʼaē neʼe ʼau lau neʼe lave lelei. ʼAki te temi, neʼe ʼau fakafuafua neʼe ko te lotu moʼoni ʼaia, pea neʼe ʼau kamata fakatahi mo te kokelekasio pea neʼe ʼau papitema ʼi Maio 1940.
ʼI Melbourne neʼe ʼi ai te ʼapi maʼa te kau pionie, pea neʼe nonofo ai te toko 25 kau gāue temi katoa ʼa te kau Fakamoʼoni ʼa Sehova. Neʼe ʼau ʼalu ai ʼo nofo mo nātou. ʼI te ʼaho fuli, neʼe ʼau fakalogo ki te ʼu meʼa fakaofoofo neʼe hoko kia nātou ʼi te gāue fai faka mafola, pea neʼe hake ia ʼau te fia pionie. Ki muli age, neʼe ʼau fakaʼui ke ʼau pionie. Neʼe tali taku kole pea neʼe ʼui mai ke ʼau ʼalu ʼo gāue ʼi te filiale ʼa te kau Fakamoʼoni ʼa Sehova ʼi Ositalalia. Neʼe ʼau kau ai ki te famili ʼo te Petele.
Ko Te Pilisoniʼi Pea Mo Te Tapuʼi ʼo Te Gāue
ʼI te ʼu gāue ʼaē neʼe hinoʼi mai ke ʼau fai ʼi te Petele, ko te gāue ʼi te fale tuʼusi ʼakau. Neʼe mātou fahi te ʼakau moʼo fai ʼaki te mamala ʼaē ka fakaʼaogaʼi ohage ko he penisini. Neʼe fakaʼaogaʼi maʼa te ʼu motokā ʼo te filiale koteʼuhi ʼaki te tau, neʼe fakasiʼisiʼi te tufa ʼo te penisini. Neʼe mātou toko 12 ʼaē neʼe gāue ʼi te fale tuʼusi ʼakau, pea ko mātou fuli ʼaia neʼe ko tomatou temi hū solia. Mole fualoa pea neʼe fakatūʼa mātou ke mātou pilisoni ia māhina e ono ʼuhi ko tamatou fakafisi ki te hū solia. (Isaia 2:4) Neʼe ʼave mātou ki te fale gāue ʼo te fale pilisoni ki te gāue fakakinau. Koteā te gāue neʼe tonu ke mātou fai? Neʼe tonu ke mātou tuʼusi ʼakau, ohage pe ko te gāue ʼaē neʼe mātou fai ʼi te Petele!
ʼI te lelei ʼo tamatou gāue, neʼe fakatoʼo mai e te pule ʼo te fale pilisoni ia te Tohi-Tapu mo tamatou ʼu tohi faka Tohi-Tapu, logope te ʼu fakatotonu fefeka ʼaē ke ʼaua naʼa foaki mai te ʼu tohi ʼaia kia mātou. Lolotoga te temi ʼaia neʼe ako ai ia te koga maʼuhiga ʼo ʼuhiga mo te ʼu felogoi mo te hahaʼi. ʼI te lolotoga ʼo taku gāue ʼi te Petele, neʼe ʼi ai te tēhina neʼe mole feala haku faifaitahi mo ia. Neʼe kehekehe tomā natula. Kae ʼi takotou manatu la, ko ai ʼaē neʼe kogafale tahi mo ʼau ʼi te fale pilisoni? Neʼe ko te tēhina pe ʼaia. ʼI te temi leva ʼaia, neʼe kua maʼu tomā temi ke ma feʼiloʼi leleiʼaki, pea neʼe ma liliu ai ko he ʼu kaumeʼa lelei.
ʼAki te temi, neʼe tapuʼi te gāue ʼa te kau Fakamoʼoni ʼa Sehova ʼi Ositalalia. Neʼe faʼao e te puleʼaga te falā ʼa te Sosiete, pea neʼe mole lahi he falā ʼa te ʼu tēhina ʼo te Petele. ʼI te tahi lakaga, neʼe haʼu te tēhina kia ʼau pea ina ʼui fēnei mai kia ʼau: “Dick, ʼe ʼau fia ʼalu ʼo gāue faka mafola ʼi te kolo, kae ʼe mole hoku ʼu sūlie lelei, ko toku pe ʼu sūlie gāue.” Neʼe ʼau fiafia ʼi te tokoni ki ai, he neʼe ina tui toku ʼu sūlie ʼi tana ʼalu ki te kolo.
Ki muli age, neʼe ʼau logo neʼe puke ia ia pea pilisoniʼi ʼuhi ko tana fai faka mafola. Neʼe ʼau momoli age kiai te kiʼi tohi ʼo ʼau ʼui fēnei age: “Kua tō kovi foki kia koe. Meʼa lelei neʼe mole ko ʼau ʼaē neʼe ʼau tui toku ʼu sūlie.” Ki muli age ko ʼau ʼaē neʼe puke pea mo pilisoniʼi ko tona tuʼa lua ʼaē ʼuhi pe ko taku mole fia solia. ʼI taku ʼosi mavae mai te fale pilisoni, neʼe tuku mai taku gāue ko te tokaga ki te fale gāue ʼaē neʼe teuteuʼi ai te meʼa kai ki te famili ʼo te Petele. Lolotoga te temi ʼaia, neʼe mātou mālo ʼi te telepinale, pea neʼe toʼo ai mo te tapuʼi ʼo te ʼu gāue ʼa te kau Fakamoʼoni ʼa Sehova.
Ko Taku ʼOhoana Mo Te Tuagaʼane Faʼafai ʼi Te Faka Mafola
ʼI taku nofo ʼi te fale gāue, neʼe ʼau kamata fakakaukauʼi te koga ʼo te nofo ʼohoana pea neʼe ʼau kamata ʼofa ki te tuagaʼane pionie, ko Coralie Clogan. ʼI te famili ʼo Coralie, neʼe ko tana kui fafine ʼaē neʼe ina ʼuluaki tali te logo ʼo te Tohi-Tapu. ʼI tana kua vave mate, neʼe ina ʼui fēnei kia Vera, te faʼe ʼa Coralie: “Akoʼi tau fānau ke nātou ʼoʼofa pea ke nātou tauhi ki te ʼAtua, pea ʼe ʼi ai anai he ʼaho ʼe tou felāveʼi ai ʼi te Palatiso ʼi te kele.” Ki muli age, ʼi te haʼu ʼa te pionie ki te ʼapi ʼo Vera mo te kiʼi kaupepa Ko Te Toko Lauʼi Miliona Hahaʼi ʼe Maʼuʼuli ʼi Te Temi Nei ʼe Mole Nātou Mamate Anai, neʼe fia ʼiloʼi e Vera ia te ʼuhiga ʼo te ʼu palalau ʼaia. ʼAki te kiʼi kaupepa ʼaia neʼe mahino ai kia Vera ia te fakatuʼutuʼu ʼa te ʼAtua ʼo ʼuhiga mo te kele, ke maʼuli fiafia te hahaʼi ʼi te palatiso ʼi te kele. (Apokalipesi 21:4) Neʼe papitema ʼi te kamataʼaga ʼo te ʼu taʼu 1930, pea ohage ko tona tokoniʼi e tana faʼe, neʼe tokoni ki tana ʼu taʼahine e toko tolu—ko Lucy, mo Jean, pea mo Coralie—ke nātou fakatuputupu te ʼofa ki te ʼAtua. Kae ko te tāmai ʼa Coralie neʼe fakafeagai ʼaupito ki te ʼu meʼa faka lotu ʼaē neʼe mulimuli kiai tona famili, ohage pe ko te ʼu meʼa ʼaē neʼe fakatokaga e Sesu ʼe hoko anai ʼi te ʼu loto fale.—Mateo 10:34-36.
Ko te famili Clogan neʼe nātou faiva ʼi te mahōlō, neʼe nātou tahi poto ʼi te fakaʼaogaʼi ʼo he meʼa fai mahōlō. Ko Coralie neʼe mahōlō ʼaki te violon, pea ʼi te 1939, ʼi tona taʼu 15, neʼe ina maʼu tana pepa ʼe fakamoʼoni ai ki tona faiva mahōlō. ʼI te kamataʼaga ʼo te Lua Tau Faka Malamanei, neʼe kamata fakakaukauʼi e Coralie tona ka haʼu. Neʼe kua hoko mai te temi ʼaē neʼe tonu ke ina fakakaukauʼi ai tana ʼu fakatuʼutuʼu ki tona maʼuli. ʼI te tahi faʼahi, neʼe feala pe ke ina hoko atu tana fai mahōlō. Neʼe kua kole age ki ai ke kau ki te foʼi mahōlō ʼo te Orchestre Symphonique ʼo Melbourne. Kae ʼi te tahi faʼahi, neʼe feala pe hana fakaʼaogaʼi tona temi ki te gāue lahi ʼo te faka mafola ʼo te logo ʼo te Puleʼaga. ʼI tana ʼosi fakakaukauʼi lelei, ko Coralie mo tona ʼu tēhina lalahi e toko lua, neʼe nātou papitema ʼi te taʼu 1940 pea neʼe nātou kamata teuteuʼi ke nātou pionie.
Mole faʼa fualoa ʼi te ʼosi fakakaukauʼi e Coralie ke gāue pionie, mo te fakaōvi age ki ai ʼo te tēhina takitaki ʼo te filiale ʼo Ositalalia, ia Lloyd Barry, ʼaē ki muli age neʼe kau leva ʼi te Kolesi Pule ʼo te kau Fakamoʼoni ʼa Sehova. Neʼe ina fai te akonaki ʼi Melbourne pea neʼe ina ʼui fēnei kia Coralie: “ ʼE ʼau liliu anai ki te Petele. ʼE mole ke fia haʼu mo ʼau ʼi te saliote afi ke ke kau ki te famili ʼo te Petele?” Neʼe ina tali lelei te fakaafe ʼaia.
Ko Coralie mo te tahi ʼu tuagaʼane ʼo te famili ʼo te Petele neʼe nātou fakahoko te gāue maʼuhiga ʼi te tufa ʼo te ʼu tohi faka Tohi-Tapu ki te ʼu tēhina ʼi Ositalalia lolotoga te temi ʼaē neʼe tapuʼi ai te gāue ʼi te temi tau. Neʼe lahi tanatou tā tohi kae neʼe takitaki nātou e te Tēhina ko Malcolm Vale. Ko te tohi Le monde nouveau pea mo te tohi Enfants neʼe tā pea neʼe fakapikipiki, pea neʼe tā fuli te ʼu numelo ʼo te nusipepa ʼo Te Tule Leʼo lolotoga te ʼu taʼu e lua tupu ʼi te temi ʼaē neʼe tapuʼi ai te gāue.
Neʼe tuʼa 15 tamatou fetogi koga meʼa moʼo tā ai te ʼu tohi, ke ʼaua naʼa maʼu mātou e te kau polisi. ʼI te tahi lakaga, neʼe tā te ʼu tohi faka Tohi-Tapu ʼi te lalo fale ʼo te foʼi fale fata, kae ʼi te foʼi fale ʼaia neʼe tā ai te ʼu tohi kehekehe moʼo fakaū ia te gāue ʼaē neʼe fai ʼi te lalo fale. Ko te tuagaʼane ʼaē neʼe nofo ʼi te faka talitaliʼaga neʼe feala hana lomi te kiʼi meʼa lomi, pea neʼe tagi te pele ʼi te lalo fale mokā ʼamanaki hoko mai he meʼa, ʼo feala ai ki te ʼu tuagaʼane ʼaē neʼe nonofo ai ke nātou fufū te ʼu tohi ʼi muʼa ʼo he kamata hue e he tahi pe.
ʼI te tahi lakaga neʼe hue ai tomatou fale gāue, neʼe kua kamata matataku te ʼu tuagaʼane ʼi tanatou tokagaʼi neʼe hili fakahāhā Te Tule Leʼo ʼi te fuga laupapa. Neʼe hū mai te tagata polisi ʼo hili tonu tana kato ki Te Tule Leʼo, pea neʼe ina kamata hue te fale. ʼI tana mole maʼu he meʼa, neʼe ina toʼo tana kato pea hū ki tuʼa!
ʼI te ʼosi toʼo ʼo te tapu pea mo toe fakatoʼo ia te fale ʼo te filiale ki te ʼu tēhina, neʼe maʼu te faigamālie ki te tokolahi ke ʼolo ʼo gāue fai faka mafola ohage ko he kau pionie makehe. Neʼe ko te temi ʼaia ʼaē neʼe tali lelei ai e Coralie ke ʼalu ʼo gāue ʼi te kolo ko Glen Innes. Neʼe ʼau ʼalu kiai ʼo gāue mo ia, ʼi tamā ʼosi ʼohoana ʼi te ʼaho 1 ʼo Sanualio 1948. ʼI te temi ʼaē neʼe ma mavae ai ʼi te telituale ʼaia, neʼe kua tuʼu ai te kokelekasio neʼe tuputupu lelei.
Ko te tahi koga meʼa ʼaē neʼe hinoʼi mai ke ma ʼolo ʼo gāue ai, neʼe ko Rockhampton, kae neʼe mole ma lava maʼu ai homā nofoʼaga. Koia neʼe fakatuʼu ai tomā falelā, ʼi te kele ʼo te tagata neʼe ina tali te moʼoni. Neʼe ma nonofo ʼi te falelā ʼaia lolotoga māhina e hiva. Neʼe feala pe ke loaloaga atu, kae ʼi te hoko mai ʼo te temi ʼua, neʼe to te afā ʼo ina maumauʼi te falelā, pea holoʼi e te ʼu ʼua lalahi.
Neʼe Ma Hiki Ki Te Fenua Kehe
ʼI te temi ʼaē neʼe kei ma nonofo ai ʼi Rockhampton, neʼe fakaafe māua ke ma kau ki te 19 kalasi ʼo te Faleako Faka Tohi-Tapu ʼo Kalaate ʼo Te Watchtower ʼaē ʼe akoʼi ai te kau misionea. Pea ʼi tamā ʼosi maʼu tomā pepa fakamoʼoni ki tomā ʼuhiga misionea ʼi te 1952, neʼe fekauʼi māua ke ma ʼolo ʼo gāue ʼi te fenua ʼaē neʼe higoa ʼāfea ko Afelika ʼo te Potu Saute-Uesite.
Mole tuai, pea neʼe fakahā e te kau takitaki lotu ʼo te Keletiate tanatou manatu ʼo ʼuhiga mo tamā gāue faka misionea. Lolotoga te ʼu ʼAhotapu e ono, neʼe nātou tala ki tanatou hahaʼi tauhi, ke nātou tokakaga kia māua. Neʼe nātou ʼui ki te hahaʼi ke ʼaua naʼa nātou avahi mai tonatou matapā, pea ke ʼaua naʼa nātou tali ke mātou lau age te Tohi-Tapu, naʼa mātou fakahēhē ia nātou. ʼI te tahi koga meʼa, neʼe mātou tuku te ʼu tohi, kae ko te takitaki lotu neʼe muli mai ia mātou ʼi te ʼu api ʼo tae te ʼu tohi. ʼI te tahi ʼaho neʼe mātou fai palalau ʼi te kogafale ako ʼo te takitaki lotu ʼaia, pea neʼe mātou tokagaʼi neʼe lahi ʼaupito tamatou ʼu tohi neʼe ina tānaki ai.
Mole faʼa fualoa pea neʼe tokagaʼi tamatou ʼu gāue e te kau takitaki ʼo te kolo. ʼE mahino ʼaki te uga e te kau takitaki lotu, neʼe ʼui e te kau takitaki ʼo te kolo ʼe lagi ʼi ai hamatou ʼu felogoi mo te Kominisi. Koia neʼe toʼo ai te ʼu fakaʼiloga ʼo tomatou ʼu kauʼi tuhi, pea ko ʼihi ia nātou ʼaē neʼe mātou ʼaʼahi neʼe fakafehuʼi nātou. Logope te ʼu fakafeagai fuli ʼaia, kae neʼe haga tuputupu aipe te hahaʼi ʼaē neʼe ʼōmai ki te ʼu fono.
Talu tamā kamata nonofo ʼi te fenua ʼaia, neʼe ma fia faka mafola te logo ʼo te Tohi-Tapu ki te hahaʼi ʼo te fenua, ia te kau Ovambos, mo te kau Hereros, pea mo te kau Namas. Kae neʼe mole faigafua. ʼI muʼa atu, ko te fenua ʼo Afelika ʼo te Potu Saute-Uesite neʼe puleʼi e te puleʼaga ʼo te Afelika Saute ʼaē neʼe mulimuli ki te apartheid (te fakakeheʼi ʼo te ʼu lanu). Mai te ʼaluʼaga ʼaē ko māua neʼe ko te ʼu papālagi, neʼe mole feala hamā fai faka mafola ʼi te ʼu koga meʼa ʼaē ʼe nonofo ai te kau ʼuli, gata pe mo kapau neʼe ʼi ai he pepa fakagafua mai te puleʼaga. ʼI ʼihi temi, neʼe ma kole, kae neʼe mole pe fia fakagafua mai e te puleʼaga.
Hili kiai te ʼu taʼu e lua ʼo tamā nonofo ʼi te telituale ʼaia, neʼe hoko ai te meʼa fakapunamaʼuli kia māua. Neʼe faitama ia Coralie. ʼI ʼOketopeli 1955, neʼe tupu ai tamā taʼahine ko Charlotte. Logope neʼe mole kei feala hamā hoko atu tomā maʼuli faka misionea, kae neʼe ʼau maʼu te gāue vaeluaʼi temi pea neʼe ʼau hoko atu taku gāue pionie lolotoga he kiʼi temi siʼi.
Ko Te Tali Ki Tamā ʼu Faikole
ʼI te taʼu 1960 neʼe hoko mai kia māua te tahi fihifihia. Neʼe maʼu e Coralie te tohi ʼe fakahā mai ai te mahaki kovi ʼo tana faʼe, pea kapau ʼe mole foimo ʼalu nei ia Coralie ki Ositalalia, ʼe lagi mole toe fesioʼaki anai mo tana faʼe. Koia neʼe mātou fakatuʼutuʼu ke mātou mavae ʼi Afelika ʼo te Potu Saute-Uesite kae mātou liliu ʼo nonofo ʼi Ositalalia. Kae koʼeni te meʼa neʼe hoko—ʼi te vāhaʼa tonu pe ʼaē neʼe tonu ai ke mātou mavae, neʼe maʼu te fakagafua mai te takitaki ʼo te fenua ke ʼau hū ki te kolo ʼo te kau ʼuli, ia Katutura. Koteā te tonu ka ma fai? Ke toe liufaki te pepa fakagafua ʼaē neʼe ma faiga kiai lolotoga taʼu e fitu? Neʼe faigafua pe hamā manatu ʼe hoko atu pe anai e ʼihi te gāue ʼaē neʼe kua ma kamata. Kae neʼe mole koa la ko he tapuakina ʼaia mai ia Sehova, moʼo tali ki tamā ʼu faikole?
Neʼe vave pe te tonu ʼaē neʼe ʼau fai. ʼE ʼau nofo anai ʼi te fenua, naʼa fakatupu kovi ki tama nonofo ʼi te fenua mo kapau ʼe mātou ʼolo fuli ki Ositalalia. ʼI te ʼaho ake, neʼe ʼau molehi toku tohi folau kae ʼolo mālōlō pe ia Coralie mo Charlotte ki Ositalalia ki he temi loaloaga.
Lolotoga te temi ʼaē neʼe nā pupuli ai ʼi fale, neʼe ʼau kamata fagonogono ki te hahaʼi ʼo te kolo ʼaia ʼe nonofo ai te kau ʼuli. Neʼe lahi te fia logo. ʼI te temi ʼaē neʼe toe liliu mai ia Coralie mo Charlotte, neʼe kaugamālie ia nātou neʼe kau ki te ʼu fono neʼe ʼōmai mai te kolo ʼaia ʼe nonofo ai te kau ʼuli.
ʼI te temi ʼaia, neʼe ʼi ai taku mutuʼi motokā neʼe ʼau ʼaumai ai ia nātou ʼaē neʼe fia ʼōmai ʼo fono. ʼI te ʼu fono fuli neʼe ʼau liuga fā peʼe nima moʼo fetuku mai he taki toko valu peʼe taki toko hiva. Ka nātou ʼosi hū fuli mai ki tuʼa ʼi te motokā, pea fakakataʼi fēnei mai e Coralie: “Ko te toko fia ʼe kei heheka ʼi tou lalo hekaʼaga?”
Moʼo hikihiki te gāue fai faka mafola ke toe lelei age, neʼe mātou tokagaʼi neʼe ʼaoga ke ʼi ai he ʼu tohi ʼi te lea ʼo te hahaʼi ʼo te fenua. Koia neʼe tuku mai te pilivilesio makehe ke ʼau fakatuʼutuʼu te fakaliliu ʼo te pepa lotu La vie dans le nouvel ordre créé par Dieu (Ko Te Maʼuli ʼi Te Tuʼu Foʼou Neʼe Fakatupu e Te ʼAtua) ki te ʼu lea e fā ʼo te fenua: te Herero, mo te Nama, mo te Ndonga, pea mo te Kwanyama. Ko nātou ʼaē neʼe nātou fakaliliu te pepa neʼe ko he ʼu hahaʼi popoto neʼe mātou fai tanatou ako Tohi-Tapu, kae neʼe tonu ke ʼau gāue mo nātou ke ʼiloʼi papau neʼe fakaliliu fakalelei te ʼu palalau fuli. Ko te lea ʼo te Nama ʼe mole lahi tona ʼu kupuʼi palalau. Ohage foki la, neʼe ʼau faigaʼi ke ʼau fakamahino te puani ʼaenī: “ ʼI te kamataʼaga ko Atama neʼe ko te tagata haohaoa.” Neʼe vaku e te tagata fai fakaliliu tona ʼulu pea ina ʼui ʼe mole kei ina manatuʼi peʼe fakaliliu feafeaʼi te kupu “haohaoa” ki te faka Nama. Pea fokifā neʼe ina ʼui: “Kua ʼau maʼu. ʼI te kamataʼaga ko Atama neʼe hage he fuaʼi ʼakau mata ʼe mole hona mele.”
Neʼe Ma Fiafia ʼi Te Fenua ʼAē Neʼe Hinoʼi Māua Kiai
Kua hili te ʼu taʼu e 49 talu tamā ʼuluaki tau mai ki te fenua ʼaenī kua higoa ʼi te temi nei ko Namibie. ʼE mole kei ʼaoga ke ʼi ai hokita pepa fakagafua mokā kita fia hū ki te ʼu nofoʼaga ʼo te kau ʼuli. Ko te fenua ʼo Namibie ʼe puleʼi e te puleʼaga foʼou ʼe fakatafito tana takitaki ki te faifaitahi ʼo te ʼu lanu. ʼI te temi nei, ʼi Windhoek kua ʼi ai te ʼu kokelekasio lalahi e fā ʼe fakatahitahi ʼi te ʼu Fale ʼo Te Puleʼaga, ko he ʼu fale matalelei.
ʼE ma tautau fakamanatu te ʼu palalau neʼe ma logoʼi ʼi Kalaate: “Ke liliu te fenua ʼe hinoʼi koutou kiai ko hokotou nofoʼaga.” ʼAki te fakaʼaluʼalu ʼo te ʼu meʼa e Sehova, ʼe mahino kia māua neʼe ko tona finegalo ke liliu te fenua kehe ʼaia ko homā nofoʼaga. ʼE ma ʼoʼofa ki te ʼu tēhina, ʼaki tanatou ʼu agaʼi fenua kehekehe. ʼE mātou kakata fakatahi mo nātou ki te ʼu meʼa ʼe nātou fiafia ai pea ʼe mātou fetāgihi mo nātou ʼi te ʼu meʼa ʼe nātou mamahi ai. Ko ʼihi ʼi te ʼu hahaʼi foʼou ʼaē neʼe ma fakaheka ʼi tamā motokā moʼo ʼave ki te ʼu fono, kua nātou liliu ʼi te temi nei ko he ʼu pou mālohi ʼi tonatou kokelekasio. ʼI tamā tau mai ki te fenua lahi ʼaenī ʼi te 1953, neʼe tokosiʼi te kau fai faka mafola ʼo te logo lelei. Mai te ʼu kiʼi kamataʼaga veliveli ʼaia, kua fakalaka nei te kau fai faka mafola ʼi te toko 1 200. ʼO mulimuli ki te fakapapau ʼa Sehova, kua ina fakatuputupu ʼi te ʼu koga meʼa ʼaē neʼe mātou ‘to ai te pulapula pea mo fakavai.’—1 Kolonito 3:6.
Ka ma sisio ki te ʼu tuʼuga taʼu gāue ʼaia, ʼo kamata mai Ositalalia pea hoko mai ki Namibie, ko ʼau mo Coralie ʼe ma fiafia. ʼE ma fakaʼamu pea mo faikole ke foaki mai e Sehova ia te mālohi ke ma haga fakahoko tona finegalo ʼi te temi nei ʼo talu ai.
[Paki ʼo te pasina 26, 27]
Ko tamā hiki ki te telituale ʼo Rockhampton, ʼi Ositalalia
[Paki ʼo te pasina 27]
Ko te ʼolo ki te Faleako ʼo Kalaate
[Paki ʼo te pasina 28]
ʼE ma fiafia ʼaupito ʼi te fai faka mafola ʼi Namibie