Ko Te ʼu Fakapapau ʼa Ai ʼAē ʼe Koutou Lava Falala Kiai?
“OHAGE pe ko ia, ko tana ʼu fakapapau neʼe lalahi, kae ohage pe ko ia ʼi te temi nei, neʼe mole he meʼa neʼe ina fakahoko.”—King Henry the Eighth, neʼe tohi e William Shakespeare.
Ko te ʼu fakapapau lalahi ʼaē neʼe talanoa kiai ia Shakespeare, neʼe ko te ʼu fakapapau ʼaē neʼe fai e te kaletinale Pilitania ko Thomas Wolsey, ʼaē neʼe mālohi tona tuʼulaga faka politike ʼi Pilitania lolotoga te 16 sēkulō. ʼE ʼui anai e ʼihi ko te ʼu palalau ʼaē neʼe tohi e Shakespeare ʼe faka ʼuhiga lelei ki te ʼu fakapapau ʼaē ʼe fai e ʼihi ia ʼaho nei. ʼE fai tuʼumaʼu ki te hahaʼi te ʼu tuʼuga fakapapau kae ʼe lahi te ʼu fakapapau ʼe mole fakahoko. Koia ʼe mole faigataʼa ai te mahino ʼaē pe koʼe kua nātou lotolotolua ʼo ʼuhiga mo te ʼu fakapapau fuli ʼaē ʼe fai.
ʼE Lahi Te Lotomamahi
Ohage la, lolotoga te tau fakamataku ʼaē neʼe hoko ʼi te ʼu fenua ʼo Balkans ʼi te ʼu taʼu 1990, ko te Conseil de sécurité ʼo te ʼAtu ʼu Puleʼaga Fakatahi neʼe ina ʼui ʼo ʼuhiga mo te kolo ʼi Bosnie, ko Srebrenica, ʼe ko “he kolo kua puipui” e te kau solia. Neʼe hage ko he fakapapau moʼoni ʼaia neʼe fai e te ʼu kautahi faka malamanei. Neʼe ko te manatu ʼaia ʼa te ʼu lauʼi afe kau Mahometa ʼaē neʼe feholaki ki Srebrenica. Kae ko te fakapapau ʼaē neʼe fai ʼo ʼuhiga mo te puipui ʼaia, neʼe mole hoko ia. (Pesalemo 146:3) ʼI Sūlio 1995, neʼe ʼohofiʼi e te kau solia te kolo ʼaia, ʼo mole nātou tokagaʼi te ʼu kautau ʼo te ʼAtu ʼu Puleʼaga Fakatahi. Ko te toko 6 000 tupu kau Mahometa neʼe pupuli, pea ko te teitei 1 200 hahaʼi Mahometa neʼe mole kau ki te tau ʼaē neʼe mamate.
ʼI te ʼu ʼaluʼaga kehekehe ʼo te maʼuli, ʼe lahi te ʼu fakapapau neʼe fai kae neʼe mole fakahoko. ʼE ʼiʼita te hahaʼi ʼuhi ko te ʼu “tuʼuga loi” ʼaē ʼe fai tuʼumaʼu ia ʼaho nei. ʼE nātou lotomamahi ʼuhi ko “te ʼu fakapapau ʼaē neʼe mole fakahoko e te ʼu lauʼi afe tagata fai politike.” (The New Encyclopædia Britannica, Tohi 15, pasina 37) Ko te kau takitaki lotu ʼaē ʼe falala ki ai te hahaʼi, ʼe nātou fakapapau ke nātou tokakaga ki tanatou ʼu faga ōvi kae nātou kākāʼi nātou ʼi he ʼu ʼaluʼaga fakalialia ʼaupito. Māʼiape la ʼi te ʼu faʼahi ʼo te ako pea mo te kau tōketā—ʼaē ʼe tonu ke nātou loto manavaʼofa pea mo fia tokoni ki te hahaʼi—ko ʼihi neʼe nātou kākāʼi nātou pea mo kaihaʼa nātou, pea ko ʼihi neʼe nātou matehi te hahaʼi ʼaē neʼe nātou tokakaga kiai. Koia ʼaē ʼe fakatokaga mai ai e te Tohi-Tapu ke ʼaua naʼa tou tui ki te ʼu palalau fuli ʼaē ʼe fai.—Tāʼaga Lea 14:15.
Te ʼu Fakapapau ʼAē ʼe Fakahoko
ʼE mahino ia ʼe tokolahi te hahaʼi ʼe nātou fakahoko tanatou fakapapau, pea ʼi ʼihi temi neʼe tonu ke nātou faiga lahi moʼo fai te faʼahi ʼaia. (Pesalemo 15:4) Ko tanatou fakapapau ʼe ko tanatou fakamoʼoni ʼaia pea ʼe nātou fakahoko. Ko ʼihi ʼe nātou fia fakahoko moʼoni te ʼu fakapapau ʼaē neʼe nātou fai ʼaki he manatu lelei. ʼE nātou loto moʼoni ke nātou fai tanatou fakapapau kae mole feala. ʼAki te ʼu ʼaluʼaga kehekehe ʼaē ʼe feala ke hoko, ʼe feala ai ke fetogi te ʼu fakatuʼutuʼu lelei ʼaē neʼe tou fia fai.—Tagata Tānaki 9:11.
Tatau aipe peʼe koteā tona tupuʼaga, kae tokolahi te hahaʼi ʼe nātou manatu ʼe faigataʼa te falala ki te ʼu fakapapau ʼa te hahaʼi. Koia ʼe tou fai ai te fehuʼi ʼaenī: ʼE mole ʼi ai koa he ʼu fakapapau ʼe feala ke tou falala kiai? ʼE feala ke tou falala ki te ʼu fakapapau ʼaē ʼe tou maʼu ʼi te Folafola ʼa te ʼAtua, ia te Tohi-Tapu. Koutou vakaʼi te meʼa ʼaē ʼe ʼui ʼi te alatike ʼaē ʼe hoa mai ʼo ʼuhiga mo te faʼahi ʼaia. Ohage ko te manatu ʼa te ʼu lauʼi miliona hahaʼi, ʼe koutou sio anai ʼe feala ke tou falala moʼoni ki te ʼu fakapapau ʼa te ʼAtua.
[Haʼuʼaga ʼo te paki pasina 3]
AP Photo/Amel Emric