Watchtower TANAKIʼAGA TOHI ʼI TE NETI
Watchtower
TANAKIʼAGA TOHI ʼI TE NETI
Faka'uvea
  • TOHI-TAPU
  • TOHI
  • FONO
  • bh kap. 7 p. 66-75
  • He ʼAmanaki Moʼoni Maʼa Nātou ʼAē ʼe Koutou ʼOʼofa Mamahi Ai Kae Kua Mamate

Aucune vidéo n'est disponible pour cette sélection.

Il y a eu un problème lors du chargement de la vidéo.

  • He ʼAmanaki Moʼoni Maʼa Nātou ʼAē ʼe Koutou ʼOʼofa Mamahi Ai Kae Kua Mamate
  • Koteā ʼAē ʼe Akoʼi Moʼoni Mai ʼi Te Tohi-Tapu?
  • Manatu Tafito
  • He Tahi ʼu Alatike
  • MOKĀ MATE HE TAHI NEʼE TOU ʼOʼOFA MAMAHI AI
  • “LASALO, HAʼU KI TUʼA”
  • TE ʼU AKO ʼAĒ ʼE TOU TĀʼOFI ʼI TE ʼU FAKAMATALA ʼO ʼUHIGA MO TE FAKATUʼUAKE
  • “KO NĀTOU FULI ʼAĒ ʼE NONOFO ʼI TE ʼU FALEMAKA FAKAMANATU”
  • TE FAKATUʼUAKE KI SELO
  • ʼE ʼi Ai Anai He Fakatuʼuake
    Kotea ʼAe ʼe Akoʼi Mai ʼi Te Tohi-Tapu?
  • Te Faitoʼo Pe e Tahi Ki Te Mate
    Te Tule Leʼo—2006
  • Ko He ʼAmanaki Moʼoni
    Koteā ʼAē ʼe Hoko Kia Tatou Mokā Tou Mamate?
  • ʼE Ke Toe Sio Anai Kia Natou ʼAe ʼe Ke ʼOfa Ai
    Ke Ke Fiafia ʼo Heʼe Gata: Faipalalau Ki Te Tohi-Tapu
Hoko Atu
Koteā ʼAē ʼe Akoʼi Moʼoni Mai ʼi Te Tohi-Tapu?
bh kap. 7 p. 66-75

KAPITE FITU

He ʼAmanaki Moʼoni Maʼa Nātou ʼAē ʼe Koutou ʼOʼofa Mamahi Ai Kae Kua Mamate

  • ʼE tou ʼiloʼi feafeaʼi ʼe hoko moʼoni anai ia te fakatuʼuake?

  • Koteā te manatu ʼa Sehova ʼo ʼuhiga mo te toe fakatuʼuake ʼo te kau mate?

  • Ko ai ʼaē ka fakatuʼuake?

1-3. Koteā te fili ʼaē ʼe ina tuli ia tatou fuli, pea he koʼe ʼe tou maʼu anai he fakaloto fīmālie mo kapau ʼe tou vakaʼi te manatu ʼa te Tohi-Tapu?

KAPAU ʼe koutou hola heʼe tuli koutou e hokotou fili ʼe agakovi ʼaupito. ʼE mālohi age pea mo lele vave age ia koutou. ʼE koutou ʼiloʼi ʼe ina matehi anai koutou, he neʼe koutou sio neʼe ina matehi ʼihi ʼi tokotou ʼu kaumeʼa. Logola takotou faiga mālohi ʼaē ke koutou hola mamaʼo iā ia, kae ʼe fakaōvi mai tuʼumaʼu pe ia. ʼE hage ʼe mole kei ʼi ai hokotou holaʼaga. Kae meʼa fakapunamaʼuli foki, heʼe hā ʼi ʼokotou tafa ia te tagata moʼo koutou hāofaki. ʼE mālohi age ia ʼi tokotou fili, pea ʼe ina fakapapau ʼe tokoni atu anai. ʼE mahino ia ʼe koutou logo fīmālie ai.

2 ʼE feala pe hatatou ʼui, ʼe ʼi ai te fili ʼe ina tuli ia tatou fuli. Ohage ko te faʼahi ʼaē neʼe tou vakaʼi ʼi te kapite kua ʼosi atu, ko te fili ʼaia ʼe fakahigoaʼi ʼi te Tohi-Tapu ko te mate. ʼE mole he tahi ia tatou ʼe feala hana mālo iā ia. Tokolahi ia tatou neʼe tou sio ki te fili ʼaia ʼe ina matehi te ʼu hahaʼi ʼe tou ʼoʼofa ai. Kae ko Sehova ʼe mālohi age ʼi te mate. ʼE ko te Hāofakiʼaga fonu ʼi te ʼofa, ʼaē kua ina fakahā ʼe feala hana mālo ʼi te fili ʼaia. Pea ʼe ina fakapapau mai ʼe ina fakaʼauha anai ʼo talu ai te fili ʼaia, ʼaē ko te mate. ʼE tohi fēnei ʼi te Tohi-Tapu: “Ko te fili fakamuli ka fakaʼauha anai ʼe ko te mate.” (1 Kolonito 15:​26, MN ) ʼI logo lelei leva!

3 ʼUluaki, tou vakaʼi muʼa peʼe malave feafeaʼi kiā tatou mokā mate he tahi neʼe tou ʼoʼofa mamahi ai. ʼE feala ai anai ke tou mahino ki te faʼahi fakafiafia ʼaenī: ko Sehova ʼe ina fakapapau mai ko te kau mate ʼe nātou toe māʼuʼuli anai. (Isaia 26:19) Ko te ʼamanaki ʼaia ʼe ko te fakatuʼuake.

MOKĀ MATE HE TAHI NEʼE TOU ʼOʼOFA MAMAHI AI

4. (a) ’He koʼe ʼe tou lava ʼiloʼi te meʼa ʼaē ʼe logoʼi e Sehova, ʼaki te meʼa ʼaē neʼe logoʼi e Sesu ʼi te mate ʼo he tahi neʼe ʼofa ai? (b) Ko ai ʼaē neʼe liliu ko te ʼu kaumeʼa lelei ʼo Sesu?

4 Kua mate koa he tahi neʼe koutou ʼoʼofa mamahi ai? Ko te lotomamahi ʼaia, pea mo te mole kei ʼi ai ʼo hokita mālohi, ʼe hage ʼe mole kei feala ke tou matali. ʼI te ʼu temi ʼaia, ʼe tonu ke tou kumi he fakafimālie ʼi te Folafola ʼa te ʼAtua. (2 Kolonito 1:​3, 4) ʼE tokoni mai ia te Tohi-Tapu ke tou mahino peʼe koteā ʼaē ʼe logoʼi e Sehova pea mo Sesu ʼo ʼuhiga mo te mate. Ko Sesu, ʼaē neʼe hā lelei ʼia ia te agaaga ʼo tana Tāmai, neʼe ina ʼiloʼi te mamahi mokā mate he tahi. (Soane 14:9) ʼI tana ʼalu ki Selusalemi, neʼe tau ʼalu ia Sesu ʼo ʼaʼahi ia Lasalo pea mo tona ʼu tokolua, ia Malia mo Maleta, ʼaē neʼe nonofo ʼi te kolo ʼe ōvi mai ko Petania, ʼo nātou liliu ko hona ʼu kaumeʼa lelei. ʼE ʼui fēnei ʼi te Tohi-Tapu: “Nee ofa ia Sesu ia Maleta mo tona tehina pea mo Lasalo.” (Soane 11:5) Kae neʼe tou vakaʼi ʼi te kapite ʼaenī neʼe hoki ʼosi atu, neʼe mate Lasalo.

5, 6. (a) Neʼe malave feafeaʼi kiā Sesu tana sio ki te mamahi ʼo te famili ʼo Lasalo pea mo tona ʼu kaumeʼa? (b) He koʼe koa ʼe ko he fakaloto mālohi kiā tatou ia te mamahi ʼa Sesu?

5 Neʼe malave feafeaʼi kiā Sesu te mate ʼo tona kaumeʼa ko Lasalo? ʼE fakamatala ʼi te Tohi-Tapu neʼe ʼalu ia Sesu ki te ʼu kāiga ʼo Lasalo pea mo tona ʼu kaumeʼa ʼi te temi ʼaē neʼe nātou tau ai mo te mamahi ʼaia. ʼI tana sio kiā nātou, neʼe fakaʼofaʼofa ʼaupito kiā nātou pea “neʼe hoi ʼi te laumālie pea neʼe hoha ia.” Pea ʼe ʼui fēnei ʼi te Tohi-Tapu: “Neʼe tagi ai Sesu.” (Soane 11:​33, 35, MN ) Ko te mamahi ʼaia ʼa Sesu, ʼe faka ʼuhiga koa neʼe mole hana ʼamanaki? Kailoa, he neʼe ʼiloʼi e Sesu ʼe ʼi ai te meʼa fakatalakitupua neʼe ʼamanaki hoko. (Soane 11:​3, 4) Kae neʼe ina logoʼi te mamahi pea mo te fakaʼofaʼofa mokā mate he tahi.

6 ʼI tona tahi ʼaluʼaga, ko te mamahi ʼo Sesu ʼe ko he fakaloto mālohi kiā tatou. Heʼe ina akoʼi mai ko Sesu pea mo tana Tāmai, ia Sehova, ʼe nā fehiʼa ki te mate. Kae ko Sehova ʼAtua ʼe feala hana tauʼi pea mo fakaʼauha te fili ʼaia. Tou vakaʼi peʼe koteā ʼaē neʼe faka fealagia e Sehova ke fai e Sesu.

“LASALO, HAʼU KI TUʼA”

7, 8. He koʼe ʼi te sio fakatagata, neʼe mole kei feala ke toe maʼuli ake ia Lasalo, kae koteā ʼaē neʼe fai e Sesu?

7 Neʼe tuku te sino ʼo Lasalo ʼi te ʼana, pea neʼe kole e Sesu ke toʼo kehe te maka ʼaē neʼe tapunu ʼaki te ʼana. Kae neʼe mole faʼa loto kiai ia Maleta, heʼe kua ʼaho fā te tuku ai ʼo te sino ʼo Lasalo, pea kua lagi kamata pala. (Soane 11:39) ʼI te sio fakatagata, neʼe mole kei feala ke toe maʼuli ake ia Lasalo.

Jesus resurrects Lazarus, calling him out of the cave as family and friends rejoice

Neʼe fakatuʼuake e Elia ia te tama ʼo te fafine vitua.​—1 Hau 17:​17-24

8 Neʼe toʼo kehe te maka, pea neʼe kalaga leʼo lahi ia Sesu ʼo ina ʼui fēnei: “Lasalo, haʼu ki tuʼa!” Koteā ʼaē neʼe hoko? “Ko te tagata ʼaē neʼe kua mate, neʼe haʼu ki tuʼa.” (Soane 11:​43, 44, MN ) Koutou fakakaukauʼi age muʼa te fiafia ʼa te hahaʼi ʼaē neʼe mamata ki te faʼahi ʼaia? Peʼe ko Lasalo neʼe ko honatou tokolua, peʼe kāiga, peʼe kaumeʼa, peʼe vāhaʼa fale, kae neʼe nātou ʼiloʼi neʼe kua mate ia Lasalo. Kae ʼi te lakaga leva ʼaē, ko te tagata ʼaia ʼaē neʼe mate, kua toe maʼuli. Neʼe lagi mata faigataʼa hanatou tui ki te meʼa ʼaē neʼe hoko. ʼE mahino ia, ko te tokolahi neʼe nātou fāʼufua fakafiafia kiā Lasalo. Neʼe ko he mālo ʼaia ʼi te mate!

A widow embracing her son after he was resurrected by Elijah

Neʼe fakatuʼuake e te ʼapositolo ko Petelo ia te fafine Kilisitiano ko Talika.​—Gaue 9:​36-42

9, 10. (a) Neʼe ko ai te Matapuna ʼaē neʼe ina foaki age kia Sesu ia te mālohi moʼo fakatuʼuake ia Lasalo? (b) Koteā tona ʼaoga kiā tatou ke tou lau ia te ʼu fakamatala faka Tohi-Tapu ʼo ʼuhiga mo te fakatuʼuake?

9 Neʼe mole ʼui e Sesu ʼe ko ia totonu ʼaē neʼe ina fakahoko ia te milakulo fakatalakitupua ʼaia. ʼI muʼa ʼo tana pāui ia Lasalo ke hū mai ki tuʼa, neʼe fakahā lelei e Sesu ʼi tana faikole neʼe ko Sehova ʼaē neʼe ina fakahoko ia te fakatuʼuake ʼaia. (Soane 11:​41, 42) Neʼe mole ko te lakaga pe ʼaia e tahi ʼaē neʼe fakaʼaogaʼi ai e Sehova tona mālohi ʼi he ʼaluʼaga feiā. Heʼe kau te fakatuʼuake ʼo Lasalo ki te ʼu milakulo feiā e hiva ʼaē ʼe talanoa kiai ia te Folafola ʼa te ʼAtua.a ʼE ko he meʼa fakafiafia hakita lau pea mo ako ia te ʼu fakamatala faka Tohi-Tapu ʼaia. ʼE tou ako ai ko te ʼAtua ʼe mole fakapalatahi, heʼe ko nātou ʼaē neʼe fakatuʼuake neʼe ko te ʼu tamaliki, te ʼu hahaʼi mātutuʼa, te ʼu hahaʼi tagata mo fafine, te kau Iselaele pea mo te ʼu hahaʼi neʼe mole ko he kau Iselaele. Pea ʼi te ʼu vaega ʼaia ʼe tou sio ai ki te fiafia ʼa te hahaʼi! Ohage la, ʼi te fakatuʼuake e Sesu ia te kiʼi taʼahine neʼe kua mate, ‘neʼe fiafia ʼaupito’ tana ʼu mātuʼa (Maleko 5:42) Ei, neʼe fai e Sehova he meʼa ke nātou fiafia ai, pea ko he faʼahi neʼe mole feala ke nātou galoʼi.

Peter resurrects Dorcas

Neʼe fiafia ʼaupito te hahaʼi ʼi te fakatuʼuake ʼo Lasalo.​—Soane 11:​38-44

10 Kae ʼe tou ʼiloʼi ko te ʼu hahaʼi ʼaia neʼe fakatuʼuake e Sesu neʼe nātou toe mamate. Ko tona faka ʼuhiga koa neʼe mole hona ʼaoga ke toe fakatuʼuake ia nātou ʼaia? Kailoa, heʼe ko te ʼu fakamatala faka Tohi-Tapu ʼaia ʼe ko he tafitoʼaga ʼo te ʼu moʼoni maʼuhiga pea ʼaki te ʼu moʼoni ʼaia ʼe tou maʼu ai he ʼamanaki.

TE ʼU AKO ʼAĒ ʼE TOU TĀʼOFI ʼI TE ʼU FAKAMATALA ʼO ʼUHIGA MO TE FAKATUʼUAKE

11. ʼE lagolago feafeaʼi ia te fakamatala ʼo te fakatuʼuake ʼo Lasalo, ki te moʼoni ʼaē ʼe tuʼu ia Tagata Tānaki 9:5?

11 ʼE ʼui ʼi te Tohi-Tapu ko te kau mate “ ʼe mole nātou ʼiloʼi he meʼa.” ʼE mole nātou māʼuʼuli ʼi he tahi age koga meʼa, pea ʼe mole nātou fai he meʼa. ʼE fakamoʼoni kiai ia te hisitolia ʼo Lasalo. ʼI tana toe maʼuli ake, neʼe fakamatala koa e Lasalo ki te hahaʼi he ʼu meʼa neʼe sio kiai ʼi selo? Peʼe ina fakamatala age koa kiā nātou he ʼu meʼa fakamataku ʼo ʼuhiga mo te ifeli? Kailoa, ʼe mole tuʼu ʼi te Tohi-Tapu he ʼu fakamatala feiā ʼa Lasalo. Lolotoga te ʼu ʼaho ʼaia e fā ʼaē neʼe mate ai, neʼe “mole [ina] ʼiloʼi he meʼa.” (Tagata Tānaki 9:5) Neʼe kua mate ia Lasalo, ohage pe neʼe moe.​—Soane 11:11.

12. He koʼe ʼe feala hatatou faka tui neʼe hoko moʼoni te fakatuʼuake ʼo Lasalo?

12 ʼE tou toe ako ʼaki te hisitolia ʼo Lasalo, ko te fakatuʼuake ʼe ko he meʼa moʼoni, kae mole ko he fagana. Neʼe fakatuʼuake e Sesu ia Lasalo ʼi muʼa ʼo te kaugamālie neʼe nātou sio mata kiai. Maʼia mo te kau takitaki lotu, ʼaē neʼe nātou fehihiʼa kiā Sesu, neʼe mole nātou fakafisi ki te milakulo ʼaia. Kae neʼe nātou ʼui fēnei: “Pe kotea he mea ke tou fai, koteuhi e lahi te u fakailoga e fai e te tagata-nei [ia Sesu].” (Soane 11:47) Ko te tokolahi neʼe nātou ʼolo ʼo mamata ki te tagata ʼaia kua fakatuʼuake. ʼO tupu ai te tui ʼa te tahi ʼu hahaʼi kaugamalie kiā Sesu. Neʼe mahino ai kiā nātou, ko Lasalo neʼe ko he fakamoʼoni ʼaia, ko Sesu neʼe fekauʼi mai e te ʼAtua. ʼI te mālohi ʼaupito ʼo te fakamoʼoni ʼaia, ko ʼihi ʼo te kau takitaki lotu Sutea neʼe nātou fonofono ke nātou matehi ia Sesu pea mo Lasalo.​—Soane 11:53; 12:​9-11.

13. Koteā ʼaē ʼe tou faka tui ai ko Sehova ʼe feala moʼoni ke ina fakatuʼuake te kau mate?

13 ʼE fakapotopoto koa te tui ʼaē ko te fakatuʼuake ʼe ko he meʼa neʼe hoko moʼoni? Kailoa, he neʼe akoʼi mai e Sesu ʼe hoko mai anai he ʼaho ʼe toe fakatuʼuake anai ia “nātou fuli ʼaē ʼe nonofo ʼi te ʼu falemaka fakamataku.” (Soane 5:​28, MN ) Ko Sehova te Tupuʼaga ʼo te maʼuli. ʼE tonu koa ke faigataʼa hatatou tui ʼe feala hana toe fakatupu te maʼuli? ʼE moʼoni, ʼe fakalogo tāfito anai ia te faʼahi ʼaia ki te ʼu meʼa ʼaē ka manatuʼi e Sehova. ʼE feala koa hana manatuʼi tatatou ʼu mate ʼaē neʼe tou ʼoʼofa mamahi ai? ʼE maʼu ʼi te ʼatulaulau te ʼu fetuʼu ʼe lauʼi miliale mo miliale, kae ʼe foaki e Sehova te higoa ki te ʼu fetuʼu takitahi! (Isaia 40:26) ʼE hā ʼaki mai, ʼe feala kiā Sehova ʼAtua ke ina manatuʼi te ʼu faʼahi fuli ʼo tatatou ʼu mate, pea ʼe feala hana toe fakamaʼuli ake nātou.

14, 15. ʼOhage ko tona ʼui ʼi te ʼu palalau ʼa Sopo, koteā te manatu ʼa Sehova ʼo ʼuhiga mo te fakatuʼuake ʼo te kau mate?

14 Koteā te manatu ʼa Sehova ʼo ʼuhiga mo te toe fakatuʼuake ʼa te kau mate? ʼE ʼui ʼi te Tohi-Tapu ʼe ina fakaʼamu ke ina fakatuʼuake te kau mate. Neʼe fai te fehuʼi ʼaenī e te tagata agatonu ko Sopo: “Kapau ʼe mate he tagata mālohi, ʼe feala koa hana toe tuʼuake?” Neʼe fia talanoa ia Sopo ʼo ʼuhiga mo tana fakatalitali ʼi te faitoka, ʼo kaku ki te temi ʼaē ka toe manatuʼi ai ia ia e te ʼAtua. Neʼe ina ʼui fēnei kiā Sehova: “ ʼE ke pāui anai pea ʼe au tali atu anai. ʼE ke fakatalitali mālohi anai ke ke sio ki te gāue ʼo tou ʼu nima.”​—Sopo 14:​13-15.

15 Koutou fakakaukauʼi age muʼa, ʼe fakaʼamu mālohi e Sehova ke ina toe fakamaʼuli ake ia te kau mate. ʼI meʼa fakaloto fiafia hakita ʼiloʼi ʼe manatu feiā ia Sehova! Kae ʼe hoko feafeaʼi anai ia te fakatuʼuake ʼaia ʼi te ka haʼu? Ko ai ʼaē ka fakatuʼuake, pea kofea ʼaē ʼe fakatuʼuake ai nātou?

“KO NĀTOU FULI ʼAĒ ʼE NONOFO ʼI TE ʼU FALEMAKA FAKAMANATU”

16. ʼE feafeaʼi anai te ʼu ʼaluʼaga ʼo te kele ʼi te fakatuʼuake ʼo te kau mate?

16 Ko te ʼu fakamatala ʼaē ʼe tuʼu ʼi te Tohi-Tapu ʼo ʼuhiga mo te ʼu fakatuʼuake, ʼe lahi te ʼu meʼa ʼe tou ako ai ʼo ʼuhiga mo te fakatuʼuake ʼaē ka hoko ʼi te ka haʼu. Ko te hahaʼi ʼaē neʼe toe fakatuʼuake ʼi te kele, neʼe nātou toe fakatahi mo te ʼu hahaʼi ʼaē neʼe nātou ʼoʼofa mamahi ai. ʼE feiā anai mo te fakatuʼuake ʼi te ka haʼu​—kae ʼe toe lelei age anai. Ohage ko te meʼa ʼaē neʼe tou vakaʼi ʼi te Kapite 3, ʼe ko te fakatuʼutuʼu ʼa te ʼAtua ke liliu ia te kele kātoa ko he palatiso. Koia, ʼe mole fakatuʼuake anai ia te kau mate ʼi he kele ʼe fonu ai te tau, te fai fakapō, pea mo te mahaki. ʼE nātou maʼu anai te fealagia ʼaē ke nātou māʼuʼuli ʼo heʼegata ʼi te kele ʼaenī, ʼi te tokalelei pea mo te fiafia.

17. Ko ai ʼaē ka fakatuʼuake?

17 Ko ai ʼaē ka fakatuʼuake? Neʼe ʼui e Sesu “ko nātou fuli ʼaē ʼe nonofo ʼi te ʼu falemaka fakamanatu ʼe nātou logo anai ki tona leʼo [ʼaē ʼo Sesu] pea ʼe nātou hū mai anai ki tuʼa.” (Soane 5:​28, 29, MN ) ʼE toe maʼu te manatu ʼaia iā Apokalipesi 20:13 (MN ) ʼaē ʼe ʼui fēnei ai: “Neʼe liufaki e te tai te kau mate ʼaē neʼe ia te ia, pea neʼe liufaki e te mate pea mo te Hatesi te kau mate ʼaē neʼe ia nāua.” Ko “te Hatesi” ʼe ko te faitoka. (Vakaʼi Te Tahi ʼu Fakamahino, ʼi te pasina 212 mo te pasina 213) Ko te ʼu faitoka fuli ʼe faka gaʼasi anai, heʼe ko te ʼu lauʼi miliale hahaʼi ʼaē ʼe mālōlō ai ʼe nātou toe tutuʼake anai. Neʼe ʼui fēnei e te ʼapositolo ko Paulo: “ ʼE ʼi ai anai he fakatuʼuake ʼo te kau faitotonu pea mo te kau heʼe faitotonu.” (Gaue 24:​15, MN ) Koteā tona faka ʼuhiga?

Happy reunions in the Paradise on earth as memorial tombs are emptied by the resurrection

ʼI te Palatiso, ʼe toe fakatuʼuake anai ia te kau mate pea ʼe nātou toe felāveʼi anai mo tonatou ʼu famili

18. Ko ai ʼaē ʼe kau ʼi “te kau faitotonu” ʼaē ka fakatuʼuake, pea ʼe malave feafeaʼi kiā koutou te ʼamanaki ʼaia?

18 ʼI “te kau faitotonu” ʼe kau ai ia te tokolahi ʼaē ʼe talanoa ki ai te Tohi-Tapu, neʼe nātou māʼuʼuli ʼi muʼa ʼo te haʼu ʼa Sesu ki te kele. Ohage la ko Noe, Apalahamo, Sala, Moisese, Lute, Esitele, pea mo te tahi ʼu hahaʼi tokolahi. Ko ʼihi ʼi te ʼu tagata mo fafine tui ʼaia, ʼe talanoa ki ai ia te kapite 11 ʼo Hepeleo. Kae ʼi “te kau faitotonu” ʼaia, ʼe toe kau ai foki mo te ʼu kaugana ʼo Sehova ʼaē neʼe mamate ʼi totatou temi. ʼAki ia te ʼamanaki ʼo te fakatuʼuake, kua faka ʼāteaina tatou mai te tuʼania ki te mate.​—Hepeleo 2:15.

19. Ko ai ia “te kau heʼe faitotonu,” pea koteā te fealagia ʼaē ʼe tuku age e Sehova kiā nātou?

19 Kae e feafeaʼi ki te ʼu hahaʼi fuli ʼaē neʼe mole nātou tauhi peʼe neʼe mole nātou fakalogo kiā Sehova he neʼe mole nātou ʼiloʼi ia ia? ʼE mole galoʼi anai te ʼu lauʼi miliale “kau heʼe faitotonu” ʼaia. ʼO feiā mo nātou, ʼe toe fakatuʼuake anai, pea ʼe tuku age anai he temi ke nātou ako ke nātou ʼiloʼi ia te ʼAtua moʼoni pea mo nātou tauhi kiā te ia. Lolotoga te temi ʼo te ʼu taʼu e afe, ʼe fakatuʼuake anai ia te kau mate, pea mo tuku age ia te fealagia ʼaē ke nātou kau fakatahi ki te kau agatonu ʼaē ʼe māʼuʼuli ʼi te kele, moʼo tauhi kiā Sehova. ʼE ko he temi fakafiafia anai, pea ʼe ʼui ʼi te Tohi-Tapu, ko te temi ʼaia ʼe ko te ʼAho ʼo te Fakamāu.b

20. Koteā te Seʼeni, pea ko ai ʼaē ʼe ʼalu kiai?

20 Ko tona faka ʼuhiga koa ko te hahaʼi fuape ʼaē kua mamate ʼe fakatuʼuake anai? Kailoa, heʼe ʼui ʼi te Tohi-Tapu ʼe ʼi ai ʼihi kau mate ʼe nātou nonofo ʼi “te Seʼeni.” (Luka 12:​5, MN ) Ko te Seʼeni ʼe ko te higoa ʼo te huaʼaga ʼotaʼota ʼaē neʼe tuʼu ʼi tuʼa ʼo te Selusalemi ʼāfea. Neʼe tutu ai te ʼu sino ʼo te hahaʼi mate pea mo te ʼu ʼotaʼota. Ko te ʼu sino ʼo te ʼu mate ʼaē neʼe laku ki te Seʼeni, maʼa te kau Sutea ʼe mole tāu ke tanu nātou peʼe ke fakatuʼuake nātou. Koia ko te Seʼeni ʼe ina fakatātā lelei ia te fakaʼauha heʼegata. Logola ʼe kau anai Sesu ʼi te fakamāuʼi ʼo te kau maʼuli pea mo te kau mate, kae ʼe ko Sehova ʼaē ka ina fai te fakamāu fakaʼosi. (Gaue 10:42) ʼE mole ina fakatuʼuake anai ia nātou ʼaē neʼe ina fakafuafua ʼe agakovi pea ʼe mole nātou fia fetogi tanatou aga.

TE FAKATUʼUAKE KI SELO

21, 22. (a) Koteā te tahi faʼahiga fakatuʼuake? (b) Ko ai ʼaē neʼe ʼuluaki fakatuʼuake ki te maʼuli fakalaumālie?

21 ʼE toe talanoa foki ʼi te Tohi-Tapu ki te tahi faʼahiga fakatuʼuake, ko te faʼahiga maʼuli fakalaumālie ʼi selo. ʼI te Tohi-Tapu, ʼe talanoa ai ʼo ʼuhiga mo te tokotahi neʼe kau ki te fakatuʼuake ʼaia, ʼe ko Sesu Kilisito.

22 ʼI te ʼosi matehi ʼo Sesu, neʼe mole fakagafua e Sehova ki Tona ʼAlo agatonu ke nofo ʼi te faitoka. (Pesalemo 16:10; Gaue 13:​34, 35) Neʼe fakatuʼuake Sesu e te ʼAtua, kae neʼe mole tuʼuake ʼi tona sino kakano. ʼE fakamahino mai e te ʼapositolo ko Petelo ko Kilisito neʼe “fakapogi ʼi te kakano, kae neʼe toe fakamaʼuli ake ʼi te laumālie.” (1 Petelo 3:​18, MN ) Neʼe ko he toe milakulo, heʼe kua toe maʼuli ake ia Sesu, ko he laumālie mālohi. (1 Kolonito 15:​3-6) Neʼe ko Sesu ʼaē neʼe ʼuluaki fai ki ai ia te faʼahiga fakatuʼuake faka kolōlia ʼaia. (Soane 3:13) Kae ʼe ʼi ai ʼihi ʼe fai anai kiā nātou ia te faʼahiga fakatuʼuake ʼaia.

23, 24. Ko ai ia nātou ʼaē ʼe kau ki te “kiʼi fagaovi,” pea ʼe nātou toko fia?

23 ʼI tana ʼiloʼi ʼaē kua ʼamanaki mavae ki selo, neʼe ʼui e Sesu ki tana ʼu tisipulo agatonu, ʼe ina “teuteuʼi [anai ʼi selo] he nofoʼaga” maʼa nātou. (Soane 14:​2, MN ) Neʼe fakahigoaʼi e Sesu ia nātou ʼaē ʼe ʼolo ki selo ʼe ko tana “kiʼi fagaovi.” (Luka 12:32) ʼE tokofia te kiʼi kūtuga Kilisitiano agatonu ʼaia? ʼI te koga tohi ʼo Apokalipesi 14:​1, (MN ), ʼe ʼui fēnei e te ʼapositolo ko Soane: “Neʼe au sio, pea koʼeni! te Akeno [ia Sesu Kilisito] ʼe tuʼu ʼi te Moʼuga ʼo Sione, pea neʼe tutuʼu ai te toko teau-fāgofulu-ma-fā afe ʼaē ʼe tohi ʼi tonatou ʼu laʼe tona huafa pea mo te huafa ʼo tana Tāmai.”

24 Ko te toko 144 000 kau Kilisitiano ʼaia, ʼaē ʼe kau ki ai ia te ʼu ʼapositolo agatonu ʼa Sesu, ʼe fakatuʼuake nātou ke nātou māʼuʼuli ʼi selo. ʼE hoko anai ʼāfea ia tonatou fakatuʼuake? Neʼe tohi e te ʼapositolo ko Paulo, ʼe hoko anai lolotoga te ʼafio hauʼa Kilisito. (1 Kolonito 15:23) Ohage ko te faʼahi ʼaē ka tou vakaʼi ʼi te kapite 9, ʼe tou lolotoga māʼuʼuli nei ʼi te temi ʼaia. Koia ko te tokosiʼi ʼo te toko 144 000 ʼaē ʼe kei māʼuʼuli ʼi ʼi totatou temi, ka nātou mamate anai pea ʼe fakatuʼuake anai nātou ʼi te moʼi temi pe ʼaia, ki te maʼuli ʼaē ʼi selo. (1 Kolonito 15:​51-55) Kae ko te tokolahi ʼo te hahaʼi, ʼe nātou maʼu te ʼamanaki ʼaē ke fakatuʼuake nātou ʼi te ka haʼu, ke nātou māʼuʼuli ʼi te Palatiso ʼi te kele.

25. Koteā ʼaē ka tou vakaʼi anai ʼi te kapite ʼaē ka hoa mai?

25 Ei, ko Sehova ʼe mālo moʼoni anai ʼi totatou fili ʼaē ko te mate, pea ʼe pulihi anai ʼo talu ai! (Isaia 25:8) Kae ʼe lagi koutou feʼekeʼaki peʼe koteā anai te meʼa ʼaē ka fai e nātou ʼaē ʼe fakatuʼuake ki te maʼuli ʼi selo? ʼE nātou kau anai ki te takitaki ʼo te Puleʼaga taulekaleka ʼi selo. ʼE tou vakaʼi anai he tahi ʼu fakamahinohino ʼo ʼuhiga mo te puleʼaga ʼaia ʼi te kapite ʼaē ka hoa mai.

a Ko te tahi ʼu fakamatala ʼo ʼuhiga mo te ʼu fakatuʼuake ʼe tuʼu ia 1 Hau 17:​17-24; 2 Hau 4:​32-37; 13:​20, 21; Mateo 28:​5-7; Luka 7:​11-17; 8:​40-56; Gaue 9:​36-42; pea mo te kapite 20:​7-12.

b Kapau ʼe koutou loto ki he tahi age ʼu fakamahino ʼo ʼuhiga mo te ʼAho ʼo te Fakamāu pea mo te tafitoʼaga ʼo te fakamāu, koutou vakaʼi iā Te Tahi ʼu Fakamahino, ʼi te pasina 213 ki te pasina 215.

TE ʼU MEʼA ʼAĒ ʼE AKOʼI MAI ʼI TE TOHI-TAPU

  • ʼE tou maʼu he ʼamanaki moʼoni, ʼaki te ʼu fakamatala ʼaē ʼe tuʼu ʼi te Tohi-Tapu ʼo ʼuhiga mo te fakatuʼuake.​—Soane 11:​39-44.

  • ʼE fakaʼamu mālohi e Sehova ke ina toe fakatuʼuake ia te kau mate.​—Sopo 14:​13-15.

  • ʼE toe fakatuʼuake anai ia nātou fuli ʼaē ʼe nonofo ʼi te ʼu faitoka.​—Soane 5:​28, 29.

    Te ʼu Tohi Fakaʼuvea (1978-2025)
    Mavae
    Hu Ki Loto
    • Faka'uvea
    • Vaevae
    • Préférences
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Conditions d’utilisation
    • Règles de confidentialité
    • Paramètres de confidentialité
    • JW.ORG
    • Hu Ki Loto
    Vaevae