Août

Do jeshi nukplamu vevi amɛve le kpukpui cɛ mɛ: (1) Amɛnywiwo donɔ go cukaɖawo. (2) Yehowa hwlɛnnɔ mì gan le mìwo cukaɖawo mɛ. Lé ewɛni doɔ? Emɔ ɖeka yí nyi mɔ, ékpenɔdo mì nu yí mìɖonɔ susu ci yí sɔgbe do agbe nu le xexe cɛ mɛ. Ci Yehowa ɖo gbe mɔ, nɔ mìsɛnkɔ ye mìwo akpɔ jijɔɔ, de nu enukɔ mɔ mìwo dado go cukaɖa ɖekpokpui le agbe lɔ mɛ yɔ o. (Ezai 66:14) Édo ŋsɛn mì mɔ, mìwo le cu ŋkuvi do esɔ mɛ mìwotɔ ji hwenu yí mìanɔ agbe ci eji mɔ mìwo le se vivi nɔ sɔyi mavɔ. (2 Kor. 4:​16-18) Vɔ kakayɛɔ, ékpekɔdo mì nu nɔ mìakpɔtɔ asinkɔ gbeɖeka duu. (Avin. 3:​22-24) Enu ci yí mìatɛnŋ akpla so Yehowa sɛntɔ egbejinɔtɔ ciwo yí ni le blema koɖo egbɛ mɛ kpɔwɛwo mɛɔ? Mìatɛnŋ ado go cukaɖa maɖoŋdonuwo. Vɔ nɔ mìgo do Yehowa nuɔ, dagbe mì ɖɛ gbeɖe o.—Eha. 55:22. w23.04 14-15 ¶3-4

Mìatɛnŋ akpla nu so Ʒozɛfu koɖo Mari gbɔ, wolɔn mɔ yewoase tonu nɔ acɛkpakpa gawo ci egbɔnnu nɔ wo can. (Luiki 2:​1-6) Hwenu efu shin nɔ Mari keke ɖo wleci amashiɖekɛɔ, acɛkpatɔ lɔ do se ɖeka ci ji wawa do agbɔnnu nɔ Ʒozɛfu koɖo Mari. Ejujikpɔtɔ Seza Oguisto ci yí kpa nɔ Rɔma mɔ mɛshiamɛ le yi na ŋkɔ le yi ju mɛ. Ʒozɛfu koɖo Mari ɖo azɔn mɔ yi Bɛtɛlɛxɛmu. Woazɔn mɔ to eto koɖo bali mɛ yí emɔzɔnzɔn lɔ axɔ kpeci 150 han. Emɔ lɔ danya zɔnzɔn nɔ wo ɖeeɖe o, vevitɔ nɔ Mari. Wotɛnŋ lo nu kpɔ so lé emɔzɔnzɔn lɔ awa nɔ Mari koɖo evi ci yí le dɔmɛ lɔ nu. Nɔ efu dɔmɛ vatɔ ɖuiɖui le mɔ ji ɖe? Mɛ ci yí avanyi Mɛsia lɔ yí le dɔmɛ ni. Wokpɔ do cukaɖa ŋtɔ́wo nu yí mɔ yewodawa do acɛkpatɔ lɔ nyɔ jia? Ci cukaɖa ŋtɔ́wo li can ɔ, Ʒozɛfu koɖo Mari wa do ese lɔ ji. Ci wose tonuɔ, Yehowa cu shi nɔ wo. Mari va yi ɖo Bɛtɛlɛxɛmu nywiɖe yí eji vi lɔ yí evi lɔ le nywiɖe, egbena yí Bibla nyɔnuɖɛ ɖeka vamɛ hɛnnɛ!—Mis. 5:2. w23.10 8 ¶9; 9 ¶11-12

Lé àwɛ nɔ enyɔ ŋci ɖoɖo ɖyinɔ vɔnvɔn nɔ eoɔ? Nɔ èdranɔ do nywiɖeɔ, akpedo eo nu. (Elo. 21:5) Nɔ èdra enukplakpla lɔ do nywiɖeɔ, ale fafɛɖe nɔ eo mɔ naɖo enyɔ ŋci. Nanɔ ɖoŋci kleŋwo. (Elo. 15:23; 17:27) Nɔ ènanɔ ɖoŋci kleŋwoɔ, adɔ yí dagbevɔnnɔ sugbɔ o. Nɔ ènanɔ ɖoŋci kleŋkleŋwo do eoŋtɔ nyɔgbewo mɛɔ, adasɛ mɔ èdra do nywiɖe yí gbemɔŋje enu ci wokplakɔ lɔ mɛ nywiɖe. Nɔ ète enu cɛwo kpɔ gan yí gbekpɔtɔ xa le eoɖeki mɛ nɔ àna ɖoŋci awu ɖeka abi amɛve ɖe? Kando ji mɔ Yehowa akpɔ jijɔ do egbla ŋtɔŋtɔ ci èdodoɔ yí awa ci ji èkpe nu. (Luiki 21:​1-4) Yehowa debiɔ so mì shi mɔ mìwo le wa wu ci ji mìasun awa o. (Fili. 4:5) Nya enu ci ji àsun awa, ɖo tajinu ɖeka yí ado gbe ɖaɖa nɔ ao ji afa. Tajinu ŋkɔtɔ ci àɖo tɛnŋ nyi mɔ àna ɖoŋci kleŋ ɖeka. w23.04 21 ¶6-8

Apotru Pɔlu sɔ mì sɔ koɖo sɔja ciwo yí le gbesɔsɔ yí do nuwo nɔ ahwa wawa. Sɔja ɖo ale gbesɔsɔ nɔ ahwa wawa hweɖekpokpuinu. Ahan mìwo can mìɖo awanɔ nu nɛ. Nɔ mìsɔ xɔse koɖo lɔnlɔn sɔ cɔn yí hwlɛngan mɔkpɔkpɔ nyi ahwakuku mìwotɔɔ, anyi mìle gbesɔsɔ nɔ Yehowa ŋkeke lɔ. Akɔntakpoxɔnu glɔnnɔ ta nɔ sɔja ji. Xɔse koɖo lɔnlɔn glɔnnɔ ta nɔ mìwo kpɔwɛ ji lɔ. Woakpedo mì nu mìakpɔtɔ asɛnkɔ Mawu yí akplɔ Yesu do. Xɔse na yí mìkando ji mɔ Yehowa acu shi nɔ mɛ ciwo yí kpɔtɔ yí jijiɛ koɖo wowo ji pleŋ. (Ebre. 11:6) Éna mìkpɔtɔ nɔnɔ gbeji nɔ mìwo kplɔtɔ Yesu, nɔ adɔ mìado go cukaɖa sɛnŋsɛnŋwo can. Le egbɛ mɛɔ, mɛɖewo kpɔtɔ yí le gbeji ci woci yumɛ nɔ wo alo ci wodo go eho cukaɖawo can. Mìatɛnŋ aze nɔ eho lɔnlɔn koɖo enu sugbɔ ɖoɖo nɔ mìtekpɔ yí ɖyi mɛ ciwo yí sɔ Fyɔɖuxu lɔ nuwo ɖo texwe ŋkɔtɔ. w23.06 10 ¶8-9

Woaɖu amɛɖeki ji yí nyi mɔ woaɖu lé enu wanɔ nɔ amɛ ji koɖo enuwanawo ji. Eʒan mɔ mìaɖu mìwoɖeki ji nɔ mìjikɔ mɔ mìawa do mìwo tajinuwo ji, taŋtaŋ nɔ wawa do tajinu lɔ ji agbɔnnu alo mìdeɖo dro mɔ mìawɛ o. Ðo ŋwi mɔ amɛɖekijiɖuɖu can le gbɔngbɔn lɔ kusɛnsɛn mɛ. Eyi taɖo biɔ Yehowa nɔ yi gbɔngbɔn kɔkɔɛ lɔ akpedo eo nu yí naɖo nɔnɔmɛ vevi cɛ. (Luiki 11:13; Gal. 5:​22, 23) Ŋgbemɔ yeanɔ te nɔ enuwo anyɔ pleŋ o. Ci mìle xexe vwin cɛ mɛɔ, mìdakpɔkpɔ emɔ mɔ enuwo pleŋ anyɔ o. Nɔ mìle te kpɔ hwenu nywiwoɔ, mìdatɛnŋ awa do mìwo tajinu lɔ ji gbeɖe o. Etɛnŋ jɔ mɔ mìdaɖo edro o, ɖo mìwo tajinu lɔ tɛnŋ ze shigbe enu ci yí sɛnŋ nɛ. Nɔ ahan enyi nɔ eo ɖe, àtɛnŋ aɖo tajinu hwɛhwɛ ciwo yí ana natɛnŋ avawa do gangantɔ lɔ jia? Nɔ ao tajinu lɔ yí nyi mɔ àɖo nɔnɔmɛ ɖe ɖe, datekpɔ yí adanasɛ yi le enu hwɛhwɛwo mɛ ba? Nɔ Bibla lɔ pleŋ hlɛnhlɛn yí nyi ao tajinu lɔ ɖe, dawa toto yí ahlinni kpɛkpɛkpɛ ba? w23.05 29 ¶11-13

Le ŋkeke kpɛtɛkpɛtɛ cɛwo mɛɔ, Yehowa kpɔtɔ zankɔ yi habɔbɔ lɔ yí enakɔ gbɔngbɔnmɛŋɖuɖu mì keŋ nɔ mìakpɔtɔ azɔnkɔ “Emɔ Kɔkwɛ” lɔ ji. (Ezai 35:8; 48:17; 60:17) Mìatɛnŋ anu mɔ nɔ mɛɖe lɔn yí tɔ Bibla kplakplaɔ, emɔ hun ni mɔ azɔn “Emɔ Kɔkwɛ” lɔ ji. Mɛɖewo zɔnnɔ to emɔ lɔ ji na nɔ hwenu kleŋ ɖe. Yí mɛɖewo ɖui mɔ yewoakpɔtɔ azɔnkɔ le ji keke ayi vɔvɔnu. Fini emɔ lɔ kplɔ amɛ yikɔɔ? Nɔ mɛ ciwo yí ɖo jeŋkwi mɛ mɔkpɔkpɔ lɔɔ, “Emɔ Kɔkwɛ” lɔ akplɔ wo yi “paradiso Mawu” tɔ mɛ le jeŋkwi mɛ. (Enyɔ. 2:​7, nwt) Nɔ mɛ ciwo yí ɖo nyigban ji mɔkpɔkpɔɔ, akplɔ wo yi exwe 1000 lɔ vɔvɔnu hwenu woatrɔ amɛmaɖonuvɔnwo. Nɔ èzɔnkɔ emɔ gangan cɛ ji gbɛɔ, ŋgbekpɔ godu o. Eyi kpɔtɔ ale emɔ lɔ ji keke aje vɔvɔnu le xexe yoyu lɔ mɛ! w23.05 17 ¶15; 19 ¶16-18

Nɔ èbu tamɛ kpɔ so enu ciwo pleŋ Yehowa wa nɔ eo nuɔ, eoŋtɔ yí asɔ gbeta mɔ yeasɔ yeɖeki sɔ ni. (Eha. 116:​12-14.) Enyɔ jɔ yí Bibla mɔ Yehowa gbɔ yí “enunana nywiwo pleŋ koɖo enunana kpɛnkpinwo pleŋ so.” (Ʒaki 1:17) Enunana ci yí kpɛn wu yí gangan wu kpɛtɛwo yí nyi Eviɛ Yesu Kristo vɔnsa lɔ. Bui kpɔ! Tafɛn lɔ hun mɔ nɔ eo nɔ natɛnŋ anyi exlɔ vevi koɖo Yehowa. Yí Yehowa hun mɔ nɔ eo mɔ àvanɔ agbe tɛgbɛɛ. (1 Ʒan 4:​9, 10) Nɔ èsɔ eoɖeki na Yehowaɔ, anyi èdadasɛ mɔ lɔnlɔn gangantɔ ci Yehowa ɖo nɔ eo, sɔ kpe nɔ shicu bu ciwo yí ena mì jeŋ nɔ ye.—2 Ese. 16:17; 2 Kor. 5:15. w24.03 5 ¶8

Nɔ mìkpɔ lé amɛwo nɔkɔ agbe dɔndɔn do gbɛɔ, ewanɔ nɔ mì shigbe lé ewa nɔ Loti ɛnɛ. Wana xoɖyixoɖyi enuvwinwatɔwo tɔwo ku lanmɛ nɔ Loti sugbɔ. Ðo énya mɔ enu ŋtɔ́wo venɔ mìwo Da ci yí le jeŋkwi mɛ nu sugbɔ. (2 Piɛ 2:​7, 8) Ci Loti vɔnnɔ nɔ Mawu yí gbeluin ɔ, denɔnɔ agbe dɔndɔn ci yí mɛ ciwo yí trɔdi nɔnɔ o. Mɛ ciwo yí dedonɔ bubu Yehowa sewo nu ɖeeɖe o yí trɔdo mì le egbɛ mɛ. Ci ele nɛnɛ can ɔ, mìatɛnŋ akpɔtɔ amɛ́ le mìwo nuwawawo mɛ nɔ mìkpɔtɔ yí ɖo lɔnlɔn nɔ Mawu yí gbeɖo vɔnvɔn ni. Yehowa to ŋsɛndoamunyɔ ciwo yí le Elododo Wema mɛ ji yí asɔ kpedo mì nu mìawɛ ahan. Ŋsu, nyɔnu, vihwɛ koɖo mɛganxoxu atɛnŋ akpɔ nyɔna so nukplamunyɔ ci yí le wema cɛ mɛ. Nɔ mìvɔnnɔ nɔ Yehowaɔ, mìdanyi xlɔ koɖo mɛ ciwo yí wanɔ enudɔndɔnwo o. w23.06 20 ¶1-2; 21 ¶5

Taŋfuin ao xomumɛtɔ ɖewo ci yumɛ nɔ eo, alo taŋfuin èsɔ ŋcilanmɛ nu ɖewo savɔn keŋ yí sɔ Fyɔɖuxu lɔ nuwo ɖo texwe ŋkɔtɔ le ao gbe mɛ. (Mat. 6:33) Nɔ ahan yɔ nɛɔ, kando ji mɔ Yehowa nya enu ciwo pleŋ yí èwa ni. (Ebre. 6:10) Kankandoji tɔɔ, èdo jeshi mɔ Yesu nyɔwo nyi nyɔnɔnwi ci enu mɔ: “Amɛ ci yí a so gbeɖe axwe, nɔviwo, enɔ̀, eda, eviwo alo agble ɖɛ do Enyɛ koɖo eŋɛnywi ŋci le xexe cɛ mɛ ɔ, á va kpɔ axwewo, nɔviwo, enɔ̀wo, eviwo koɖo agblewo huntɔ hanwo ke dònu ekave-ho-wi ci é so gbeɖe ɖɛ. Á gbe kpɔ ayado nɔ amɛ, vɔ á xɔ agbe mavɔ.” (Maki 10:​29, 30) Le nyɔnɔnwi mɛɔ, shicu ciwo èxɔ sugbɔ wu vɔnsa ɖekpokpui ciwo yí èwa.—Eha. 37:4. w24.03 9 ¶5

Hwenu yí Kristotɔ ciwo yí le Ʒuda to ejutotui gangan ɖeka mɛɔ, nɔvi ciwo yí le Antiɔshi le Siri ɖui mɔ “yewo a tekpɔ yí a do alɔ̀ yewo nɔvi ŋsu koɖo nyɔnu ciwo yí le Ʒude kanmɛ.” (Edɔ. 11:​27-30) Ci nɔvi ciwo ejutotui lɔ cukɔ nu koɖo jinjin le wo gbɔ can ɔ, Kristotɔ ciwo yí le Antiɔshi ji mɔ yewoakpedo wo nu. (1 Ʒan 3:​17, 18) Mìwo can mìatɛnŋ ase vevi do mìwo kpena xɔsetɔwo nu le egbɛ mɛ nɔ afɔku ɖe jɔ do wo ji. Mìɖe blɛ kpenɔdo wo nu, taŋfuin mìtɛnŋ biɔ hamɛmɛshinshinwo se mɔ mìatɛnŋ awa edɔ ɖe asɔ kpedo wo nu ma. Alo mìtɛnŋ na nu asɔ kpedo xexeɛ pleŋ mɛ dɔ nu abi ado gbe ɖaɖa do ta nɔ mɛ ciwo ji afɔku lɔ jɔ do. Mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu ɖewo tɛnŋ le eʒan mɛ nɔ enu ciwo yí ana woaci agbe. Nɔ mìwo Fyɔ, Yesu Kristo va yí avaɖo kojo nɔ xexe lɔɔ, mìji mɔ le kpɔ mì yí mìasekɔ vevi do amɛwo nu. Eyi ayɔ mì mɔ mìwo le va “ɖu Mawu Fyɔju lɔ mɛ cìnɔ.”—Mt. 25:​34-40. w23.07 4 ¶9-10; 6 ¶12

Yesu sran Yehowa yí wanɔ nu le dredrenu. Wodɔ Yesu ɖaɖa nyigban ji nɔ avaɖe kunu nɔ “lɛngbɔ ciwo yí bu le Izraɛli xwe mɛ.” Vɔ éwa nu le dredrenu hwenu ele edɔ cɛ wakɔ. Gbeɖekaɔ, nyɔnu ɖeka ci yí denyi Izraɛlivi o ɖe kuku ni mɔ yi le da dɔ̀ nɔ ye viye nyɔnuvi ci “gbɔngbɔnvɔnwo doahɛn susumɛ nɔ.” Yesu ku ŋshishi nɔ nyɔnu lɔ yí da dɔ̀ nɔ eviɛ nyɔnuvi lɔ. (Mt. 15:21-28) Mìagbesɔ kpɔwɛ bu. Le tɔtɔmɛ nɔ yi kunuɖeɖedɔ lɔɔ, Yesu nu mɔ: “Amɛ ɖekpokpwi ci yí a gbé Ŋ le amɛwo ŋkɔ ɔ, Enyɛ can Na gbí.” (Mt. 10:33) Vɔ égbe Piɛ ci Piɛ nu zetɔn mɔ yedejeshi ɖɛa? Oo. Yesu kpɔ mɔ Piɛ trɔ ji mɛ yí xɔse le shi. Ci Yesu fɔn so ku goduɔ, édasɛ yiɖeki nɔ Piɛ, taŋfuin éjikɔ adasɛ nɔ Piɛ mɔ yesɔ ki yí kpɔtɔ yí luin. (Luiki 24:​33, 34) Yehowa Mawu koɖo Yesu Kristo wanɔ nu le dredrenu. Vɔ mìwo ɖe? Yehowa ji mɔ mìwo can mìwo le wanɔ nu le dredrenu. w23.07 21 ¶6-7

Enyɔ ci mìanu nɔ mɛbuwo asɔ kpedo wo nu nɔ woakando ji mɔ enu avanyi ahan ɔ? Ŋkɔtɔ, Yehowa ŋtɔ yí ɖo gbe lɔ. Enyɔdasɛ wema lɔ nu mɔ: “Amɛ ci yí le anyinɔnɔ le efyɔ ʒinkpin lɔ ji nu mɔ: ‘Kpɔɖaa! Ŋ wawa nushanu do yoyu ji.” Yehowa ɖo nunya yí ɖo ŋsɛn yí gbeɖo edro mɔ yeawɛ nɔ egbe ci yeɖo lɔ avamɛ. Evetɔ, Yehowa kando ji mɔ yeawa do egbe ci yeɖo ji keke yí xo nuxu shigbe mɔ ewɛ vɔ hannɛ. Eyi taɖo enu mɔ: “Nuxu lɔwo nyi nyɔnɔnwi yí wo a kando wo ji. . . . É vɔ!” Amɛtɔntɔ, nɔ Yehowa tɔ ŋɖe jiɔ, éwɛni keke aɖegbɔ ni nywiɖe shigbe lé yiŋtɔ nui nɛ mɔ: “Ŋ nyi Alufa koɖo Omɛga.” (Enyɔ. 21:6) Yehowa adasɛ nɔ Satana mɔ yɛnyi ŋsukantɔ yí dekpe ŋɖe ji o. Eyi taɖo nɔ mɛɖe mɔ, “Enyɔ cɛwo nya sese sugbɔ keke wodatɛnŋ anyi nyɔnɔnwi o” ɖe, hlɛn Enyɔdasɛ 2:5, 6 yí adre mɛ ni. Dasɛ lé Yehowa ŋtɔ do alɔ wema mɛ yí ɖo kpe yi ji mɔ ye gbeɖu lɔ avamɛ ni.—Ezai 65:16. w23.11 7 ¶18-19

Hwenu Abraxamu ɖo exwe 75 yí dewa evi ɖɛɔ, yí Yehowa ɖo egbe cɛ ni. Abraxamu kpɔ yí gbeɖu ŋtɔ́ vamɛa? Oo, dekpɔ yí evamɛ keŋkeŋ o. Ci Abraxamu so Efrati Tɔ lɔ yí gbenɔ te na nɔ xwe 25 goduɔ, évaji eviɛ ŋsuvi ci woyɔnɔ mɔ Izaki. Eyi le xwe 60 bu godu gbɔxwe yí evakpɔ woji viviɛ ciwo yí nyi Ezawu koɖo Ʒakɔbu. (Ebre. 6:15) Vɔ Abraxamu devakpɔ viviɛwo yí wovanyi jukɔn gangan yí ɖu cinɔ nɔ Gbeɖu Nyigban lɔ o. Vɔ ŋsu egbejinɔtɔ cɛ koɖo yi Watɔ nyi exlɔ bakpomadɔnwo. (Ʒaki 2:23) Eyi nɔ wovafɔn Abraxamu so kuɔ, eji ajɔɛ nɔ évase mɔ xɔse koɖo jigbɔnɖɛxɔxɔ yetɔ na yí jukɔnwo pleŋ vaxɔ shicuwo! (Gɔnm. 22:18) Nukplamu ci yí le mɛ nɔ mìɔ? Taŋfuin mìwoŋtɔwo dakpɔ egbe ciwo pleŋ Yehowa ɖo yí woavamɛ kakayɛ o. Vɔ nɔ mìgbɔnnɔ ji ɖɛ shigbe Abraxamu nɛɔ, mìatɛnŋ akando ji mɔ Yehowa acu shi nɔ mì gbɛ yí agbewa wu ahan le xexe yoyu ci gbe Eɖo mɛ.—Maki 10:​29, 30. w23.08 24 ¶14

Efyɔ Ozia sɔ yiɖeki hwe hwenu enyi ɖayɛvihwɛ. Ékpla lé awɛ “avɔn Mawu adodwi lɔ.” Eyi hwenu eɖokɔ exwe 68 han ɔ, Yehowa cu shi ni sugbɔ le yi gbe mɛ. (2 Kro. 26:​1-4) Ozia ɖu yi ketɔnɔ sugbɔ ji yí wɛ yí woglɔn ta nɔ Ʒerusalɛmu nywiɖe. (2 Kro. 26:​6-15) Kankandojitɔɔ, eji ajɔ Ozia nɔ enu ciwo pleŋ Mawu kpedo nu ewa. (Ŋun. 3:​12, 13) Ema do Efyɔ Ozia mɔ eyi nunɔ enu ciwo mɛbuwo ɖo awa nɔ wo. Ecɛ yí dɔ ebu mɔ yeatɛnŋ awa ŋɖekpokpui ci yí dro yea? Gbeɖekaɔ, Ozia yi Yehowa gbedoxɔ mɛ yí sɔ goyiyi mɔ yeasa vɔn le avɔnsakpe lɔ ji, enu ci efyɔwo deɖo gbe awa o. (2 Kro. 26:​16-18) Avɔnsatɔ Gangantɔ Azaria gbe ni, vɔ Ozia do dɔmɛzi. Ŋshishitɔɔ, Ozia degbekpɔtɔ yí nɔ gbeji o yí Yehowa na eje kpodɔ̀. (2 Kro. 26:​19-21) Kpɔ lé nuwo anɔ do ni sa nɔ ekpɔtɔ sɔ yiɖeki hwenɔ ɖa! w23.09 10 ¶9-10

Ci apotru Piɛ vatrɔ Kristotɔ amɛshiaminɔ can ɔ, éɖo agbedo gbla koɖo yi gbɔjɔgbɔjɔwo. Le exwe 36 K.H. ɔ, Piɛ le nɔ gbɔxwe yí wosɔ gbɔngbɔn kɔkɔɛ shi ami nɔ Amɛmanyiʒuifu Kɔrnɛyi. Ecɛ dasɛ gbajɛɛ mɔ “le Mawu ŋmɛ ɔ, akɔtawo pleŋ nyi enu ɖeka ŋmɛ.” Yí Amɛmanyiʒuifuwo can atɛnŋ anɔ Kristotɔwo hamɛ lɔ mɛ. (Edɔ. 10:​34, 44, 45) Piɛ vavo yí ɖukɔ nu koɖo Amɛmanyiʒuifuwo, enu ci datɛnŋ awa gbeɖe sa o. Ele ahan gan, Kristotɔ Ʒuifu ɖewo kpɔɛ mɔ, Ʒuifuwo deɖo aɖu nu koɖo Amɛmanyiʒuifuwo o. Ci Kristotɔ ciwo yí ɖo susu ŋtɔ́ va Antiɔshiɔ, Piɛ mi ŋɖuɖu koɖo nɔvi Amɛmanyiʒuifu lɔwo, ɖo evɔn mɔ yɛavave Kristotɔ Ʒuifuwo nu. Apotru Pɔlu do jeshi ayemɛnuwawa ŋtɔ́, yí gbe nyɔ nɔ Piɛ le amɛwo ŋmɛ. (Gal. 2:​13, 14) Ci Piɛ wa afɛn ŋtɔ́ can ɔ, dena ta o. w23.09 22 ¶8

Nɔ ègbeje eoɖeki mɛ kpɔ nyɔnɔnwitɔɔ, àtɛnŋ akpɔ ŋɖewo ciwo mɛ àwa trɔtrɔ le, vɔ ŋgbegbɔjɔ o. Ci ‘Axwetɔ nyɔɔ,’ ákpedo eo nu nayi ŋkɔ doji. (1 Piɛ 2:3) Apotru Piɛ na mìkando ji mɔ: “Mawu . . . a dra mí do. Á na mí a like.” Doŋkɔɔ, Piɛ kpɔɛ mɔ yedeje yí anɔ koɖo Mawu Vi lɔ o. (Luiki 5:8) Vɔ ci Yehowa koɖo Yesu sɔ lɔnlɔn kpedo nuɔ, édo gbla sɛnsinɖe keŋ kpɔtɔ nyi Kristo dokplɔtɔ. Eyi Piɛ vaje yí “ɖo mìwo Xwetɔ koɖo Hwlɛngantɔ Yesu Kristo fyɔju mɛ.” (2 Piɛ 1:11) Shicu nywi yɔ! Nɔ èdo ji shigbe lé Piɛ wɛ nɛ yí tashi eoɖeki Yehowa na kpla eoɔ, woasɔ agbe mavɔ cu fɛn nɔ eo can hɛnnɛ. Eyi àxɔ ao ‘le ci yí nyi ao kla hwlɛnhwlɛngan.’—1 Piɛ 1:9. w23.09 31 ¶16-17

Gbogbu gangan ɖeka trɔdo avɔnzava lɔ yí avɔnsatɔwo wanɔ wowo dɔwo le gbadenu lɔ. Avɔnsakpe gangan ɖeka ci wosɔ gamu wa le gbadenu lɔ, yawa ci wosɔ gamu wa yí eshi nɔnɔ mɛ can le nɔ, yí avɔnsatɔwo klɔnɔ wowoɖekiwo le mɛ gbɔxwe yí wanɔ sɛnsɛndɔ kɔkɔɛ wowotɔwo. (Hun. 30:​17-20; 40:​6-8) Egbɛɔ, amɛshiaminɔ kpɛtɛwo sɛnkɔ Mawu le egbejinɔnɔ mɛ le nyigban ji le gbɔngbɔn mɛ gbedoxɔ lɔ gbadenu ci yí le xomɛ. Yawa gangan ci mɛ yí eshi le ɖonɔ ŋwi nɔ wo koɖo Kristotɔwo pleŋ mɔ woɖo akpɔtɔ anɔ mɛmiɖe le agbenɔnɔ koɖo gbɔngbɔn mɛ. Vɔ fini yí “agbetɔ sugbɔ sugbɔ lɔwo” ciwo yí kpekɔdo Kristo nɔviɛ amɛshiaminɔwo nu sɛnkɔ Yehowa leɔ? Apotru Ʒan kpɔ wo yí wo “lete le ŋkɔ nɔ efyɔ ʒinkpin lɔ” fini yí nyi gbadenu xexenu tɔ nɔ gbedoxɔ lɔ le nyigban ji fini yí “wo sɛnnɔ Mawu, kede koɖo ezan le,” le gbedoxɔ mɛ. (Enyɔ. 7:​9, 13-15) Jijɔ gangan enyi nɔ mì mɔ mìɖo texwe le Yehowa toto ci ewa nɔ sɛnsɛn adodwi lɔ mɛ! w23.10 28 ¶15-16

Emɔ ɖeka ci ji Yehowa to yí nanɔ ŋsɛn mì yí nyi hamɛmɛshinshinwo. (Ezai 32:​1, 2) Eyi taɖo nɔ èlokɔ nu kpɔɔ, nu lé ewakɔ do nɔ eo nɔ hamɛmɛshinshinwo. Lɔn nɔ woakpedo eo nu. Toto wo jiɔ, Yehowa atɛnŋ ado ŋsɛn eo. Mìwo Bibla mɛ mɔkpɔkpɔ ci yí nyi agbe tɛgbɛɛ nɔnɔ le jeŋkwi mɛ alo agbe tɛgbɛɛ nɔnɔ le paradiso nyakpɔkpɔ ɖeka mɛ le nyigban ji atɛnŋ ado ŋsɛn mì. (Rɔm. 4:​3, 18, 19) Mìwo mɔkpɔkpɔ lɔ donɔ ŋsɛn mì mìdonɔ ji le cukaɖawo mɛ, dranɔ eŋɛnywi lɔ yí gbewanɔ edɔ vovovowo le hamɛ lɔ mɛ. (1 Tɛs. 1:3) Emɔkpɔkpɔ ŋtɔ́ lɔ ke yí do ŋsɛn apotru Pɔlu nɛ. ‘Cukaɖawo trɔdi,’ ‘éle xaxa mɛ,’ ‘woci yumɛ ni,’ yí ‘wodo akpa yi nu.’ Yi gbe ɖonɔ afɔku mɛ ŋtɔkpu can. (2 Kor. 4:​8-10) Ci Pɔlu sɔ susu ɖo yi mɔkpɔkpɔ lɔ jiɔ, edɔ ekpɔ ŋsɛn. (2 Kor. 4:​16-18) Pɔlu sɔ ŋkuvi ɖo agbe tɛgbɛɛ nɔnɔ le jeŋkwi mɛ mɔkpɔkpɔ yitɔ lɔ ji. Pɔlu bunɔ tamɛ kpɔ so emɔkpɔkpɔ ŋtɔ́ nu yí yi ‘gbɔngbɔn trɔnɔ yoyu le ŋkeke ɖeshaɖe mɛ.’ w23.10 15-16 ¶14-17

Nɔ èdokɔ gbe ɖaɖaɔ, kpɔ mɔ hwenu Yehowa ji mɔ yeana enu ci èbiɛbiɛ nɛa?’ Mìtɛnŋ jikɔ mɔ woaɖo mìwo gbedoɖawo ŋci zeɖeka le afɔdumɛ. Vɔ Yehowa yɛ jeshi gamɛ nywitɔ lɔ. (Ebre. 4:16.) Nɔ mìdekpɔ enu ci mìbiɔkɔ kakaɔ, mìtɛnŋ bui mɔ ɖoŋci Yehowa tɔ yí nyi kpɔ mɔ ‘Oo.’ Vɔ ɖoŋci lɔ tɛnŋ nyi ‘Hɔɖe go.’ Le kpɔwɛ mɛ, nɔviŋsu jajɛ ɖeka dokɔ gbe ɖaɖa keŋ nɔ edɔ̀lele yitɔ ami. Vɔ yi lanmɛ lɔ de kankɔ do mɛ ni o. Nɔ Yehowa da edɔ̀ lɔ ni enujiŋtɔɔ, Satana tɛnŋ nu mɔ ci Yehowa da edɔ̀ lɔ ni yí dɔ ekpɔtɔ sinkɔ. (Job 1:​9-11; 2:4) Gbesɔ kpe niɔ, Yehowa ɖo gamɛ ɖe ɖɛ yí avagu edɔ̀lelewo pleŋ swi. (Ezai 33:24; Enyɔ. 21:​3, 4) Vɔ gbɔxwe hwenɔnu aɖoɔ, mìdakpɔkpɔ emɔ mɔ Yehowa ada edɔ̀ nɔ mì enujiŋtɔ o. Eyi taɖo nɔviŋsu lɔ atɛnŋ abiɔ Yehowa mɔ yi le na ŋsɛn koɖo fafa ji mɛ tɔ ye nɔ yeado ji le ye dɔ̀lele lɔ mɛ yí akpɔtɔ asinsin ɛ le egbejinɔnɔ mɛ. w23.11 24 ¶13

Samusɔn wa afɛn gangan ɖeka, vɔ dena ta o. Ékpɔtɔ yí jijiɛ emɔ ci ji ato yí awa edɔ ci yí Mawu ɖo ni ci yí nyi mɔ aɖu Filistɛnwo ji. (Koj 16:​28-30.) Samusɔn ɖe kuku nɔ Yehowa mɔ: “Na emɔ ŋ nɔ na wa enu cɛ yí a sɔ dɔnto nɔ Filistɛnwo.” Mawu adodwi lɔ ɖo Samusɔn kwifan ŋci yí gbeni ŋsɛn jiŋ ci eni sa. Ecɛ na ewu Filistɛn sugbɔ sɔwu ciwo yí ewu sa. Ci afɛn ci Samusɔn wa na yí ekpe fun sugbɔ can ɔ, dena yí emi wawa do edro Yehowa tɔ ji o. Nɔ mìwa afɛn ɖe ci yí na wodɔn to nɔ mì alo woxɔ edɔ ciwo mìwanɔ le hamɛ lɔ mɛ sa le mì shi ɔ, mìdagbɔjɔ o. Ðo ŋwi mɔ Yehowa le gbesɔsɔ asɔ nu ke mì. (Eha. 103:​8, 9) Nɔ mìwa afɛnwo can ɔ, Yehowa akpɔtɔ azan mì shigbe lé ezan Samusɔn nɛ. w23.09 6 ¶15-16

Nɔ èdodoɔ jiɔ, ao nu ajeŋ nɔ Yehowa. Vɔ denyi kpɔ mɔ nɔ ètokɔ cukaɖawo mɛɔ, ejɔnɔ ji nɔ Yehowa yɔ o. Ci èdokɔ ji le egbejinɔnɔ mɛɔ, ena yí ao nu jɔkɔ ji nɔ Mawu. Edo ŋsɛn mì sugbɔ ci mìnya mɔ ejidodo mìwotɔ na yí eji jɔnɔ Yehowa! (Eha. 5:12) Ðo ŋwi mɔ ci Abraxamu do ji le cukaɖawo mɛɔ, ena yí yi nu jɔ ji nɔ Yehowa. Yehowa yɔɛ mɔ ye xlɔ, ékpɔɛ do amɛjɔjɔɛ ji. (Gɔnm. 15:6; Rɔm. 4:​13, 22) Mìwo can anyi ahan nɔ mì dru. Denyi edɔ nɛni ci mìwa alo fini mìle le Yehowa sɛnsɛn mɛ yí adɔ mìwo nu ajɔnɔ ji nɔ Yehowa o, lé mìdokɔ ji le cukaɖawo mɛ do yí ana mìwo nu ajɔ ji ni. Mì pleŋ atɛnŋ ado ji, dekan exwe ci mìɖo, nɔnɔmɛ ci mɛ mìle alo enujikpekpe ci yí le mì shi o. Ètokɔ cukaɖawo mɛ le kakacɛ mɛ yí kpɔtɔ le egbeji nɔ Yehowa a? Nɔ enyi ahan yɔ nɛɔ, kando ji mɔ Yehowa kpɔkɔ jijɔ do ye nu. Nɔ mìnya mɔ mìwo nu jɔ ji nɔ Yehowa ɔ, akpɔ ŋsɛn nywi do mì ji. Ado ŋsɛn mìwo mɔkpɔkpɔ lɔ. w23.12 11 ¶13-14

Kristotɔ ŋsu ɖo akpla lé axonɔ nuxu do koɖo amɛwo nywiɖe. Edasɛ mɔ aɖonɔ to amɛwo nywiɖe yí amɔnɔŋje wowo susu koɖo lé enu wakɔ nɔ wo do mɛ. (Elo. 20:5) Átɛnŋ anya lé enu wakɔ nɔ mɛɖe do nɔ ése yi gbe mɛ, lé ewakɔ ŋmɛ do koɖo lé ehwanhwan do. Dàtɛnŋ awa cɛ nɔ dezannɔ gamɛ yí nɔnɔ ju koɖo amɛwo o. Nɔ eka ji ɖekɛ yí èxonɔ nuxu koɖo amɛwo le shigbe enuŋwlɛɖaɖa amɛwoɔ, nuxuxoxo koɖo amɛwo ŋmɛŋmɛ avatɔ enu gbɔngbɔn nɔ eo. Eyi taɖo tekpɔ yí akannɔ seŋ koɖo amɛwo ŋmɛŋmɛ. (2 Ʒan 12) Ŋsu Kristotɔ ci yí shin le gbɔngbɔn mɛ gbe ɖo asun ji yí alenɔ bu nɔ yiɖeki yí agbelenɔ bu nɔ yi xomu. (Timɔte 5:8.) Enyɔ mɔ woakpla ŋɖe ci yí akpedo amɛ nu woakpɔ edɔ awa. (Edɔ. 18:​2, 3; 20:34; Efe. 4:28) Wɛ nɔ woajeshi eo ɖɛ mɔ ènyi mɛɖeka ci yí wanɔ edɔ sɛnsinɖe yí nɔ ètɔ edɔ ɖe wawaɔ, èɖenɔ gbɔ ni. Nɔ èwɛ ahan ɔ, ètɛnŋ vakpɔ edɔ ɖe awa yí anɔ eo shi jinjinɖe. w23.12 27 ¶12-13

Gbecigbe Yehowa hwlɛn yi mɛwo gan yí gu yi ketɔnɔwo yí Bibla yɔnɔ mɔ Yehowa “ŋkeke.” Le blema mɛɔ, Yehowa dɔn eto nɔ jukɔn ɖewo. (Ezai 13:​1, 6; Eze. 13:5; Zef. 1:8) Le mìwo hwenuɔ, Yehowa “ŋkeke” lɔ atɔ ji hwenu yí woaje Babiloni gangan lɔ ji yí avavɔ do Harmagedɔn hwa lɔ ji. Ele mɔ mìadra do ɖɛ kakayɛ keŋ atɛnŋ avaci agbe le “ŋkeke” ŋtɔ́ ji. Denyi woasɔgbe nɔ “xaxa gangan” lɔ ɖekɛ nu yí Yesu xokɔ nuxu so o, vɔ égbemɔ mìɖo ‘akpɔtɔ ale gbesɔsɔ’ nɔ ŋkeke ŋtɔ́. (Mt. 24:21; Luiki 12:40) Le wema ŋkɔtɔ ci yí gbɔngbɔn kɔkɔɛ kpedo apotru Pɔlu nu yí eŋwlɛ ɖaɖa Tɛsalonikitɔwo mɛɔ, ézan kpɔwɛ ɖewo yí kpedo Kristotɔwo nu nɔ woakpɔtɔ ale gbesɔsɔ nɔ Yehowa kojoɖoɖo zan gangan lɔ. Pɔlu nya mɔ Yehowa ŋkeke lɔ dava hwenɔnu o. (2 Tɛs. 2:​1-3) Vɔ édo ŋsɛn nɔviwo mɔ wo le dra do ɖɛ nɔ ŋkeke lɔ shigbe esɔ yí ava hannɛ, yí mìwo can mìɖo azɔn do yi nukplamu lɔ ji. w23.06 8 ¶1-2

Le exwe 1978 mɛɔ, wocu shanŋ lɛgbɛ ɖeka do Tokyo le Japon yí eɖo exɔlexɔji 60. Amɛwo biɔkɔ se mɔ lé shanŋ lɔ awɛ anɔ te ci nyigban hunhunnɔ blaŋblaŋ le ju lɔ mɛ ma. Lé wowɛ do yí shanŋ lɔ atɛnŋ anɔ teɔ? Wowa xɔ lɔ yí esɛnŋ gan yí gbetrɔnɔ do nɔnɔmɛ lɔwo nu nɔ nyigban hunhun. Kristotɔwo le shigbe shanŋ cɛ ɛnɛ. Le emɔ ci jiɔ? Kristotɔ ɖo anɔ te goguiɖe gan yí agbetrɔ do nɔnɔmɛwo nu le dredrenu. Éɖo anɔ te goguiɖe yí aɖui mɔ yeawanɔ do Yehowa sewo koɖo gɔnmɛɖosewo ji gashiagamɛ. Éɖo “alɔn asenɔ tonu” yí dadanɔ le Yehowa sewo ji o. Nɔ mìatrɔ anuiɔ, éɖo anyi mɛ ci yí “senɔ nu gɔnmɛ” yí atrɔnɔ do nɔnɔmɛwo nu nɔ eʒan. (Ʒaki 3:​17, nwt) Kristotɔ ci yí ɖo susu sɔgbe nyɔ mɛ desɛnnɔŋ ɖoɖu alo lɔnnɔ do enuɖekpokpui ji kpoŋ ɖeɖe ahan o. w23.07 14 ¶1-2

Hwenu Yesu vashin ɔ, Satana Legba sɔ nuvɔn ti kpɔ yí nu ni tiin mɔ yi le mi egbeji nɔnɔ nɔ Mawu, vɔ éɖu tetekpɔ ŋtɔ́wo pleŋ ji. (Mt. 4:​1-11) Satana ɖui koŋ mɔ yeawɛ nɔ Yesu awa nuvɔn nɔ ŋgbesun ji acu tafɛn lɔ o. Ci Yesu wakɔ kunuɖeɖedɔ lɔɔ, égbedo go cukaɖa buwo. Woci yumɛ ni yí mɛɖewo ji mɔ yewoawui ŋtɔkpu can. (Luiki 4:​28, 29; 13:31) Énɔ koɖo yi dokplɔtɔwo ci woɖo afɛnwo can. (Mk. 9:​33, 34) Hwenu woɖokɔ eku kojo niɔ, wodo gbazavisese ni yí gbalii. Yí goduɔ, wowui shigbe danuwatɔ ɛnɛ yí ese vevi sugbɔ. (Ebre. 12:​1-3) Édo ji le efunkpekpe kpɛtɛkpɛtɛ lɔ mɛ yí Yehowa deglɔn ta ni o . (Mt. 27:46) Eze petii mɔ Yesu se vevi sugbɔ gbɔxwe yí cu tafɛn lɔ. Nɔ mìbu tamɛ kpɔ so lé Yesu lɔn faa yí kpe fun sugbɔ ahan gbɔxwe yí sɔ yi gbe na do ta nɔ mì ɖe, dena yí mìgbeluini doji ba? w24.01 10-11 ¶7-9

Jigbɔnɖɛxɔxɔ akpedo mì nu nɔ mìle nu wakɔ koɖo mɛbuwo. Ékpenɔdo mì nu mìɖonɔ to nywiɖe nɔ mɛbuwo le nuxu xokɔ. (Ʒaki 1:19) Jigbɔnɖɛxɔxɔ na yí fafa gbenini hɛnnɛ. Églɔnnɔ ta nɔ mì yí mìdewanɔ nu blaŋ alo anu enyɔ masɔgbe ɖe nɔ mìcaka le mìwoɖekiwo mɛ o. Eyi nɔ mìdonɔ ʒinxoɔ, mìdadonɔ dɔmɛzi blaŋ nɔ mɛɖe wa nu koɖo mì yí eve mì nu o. Mìdawa wadonu o, vɔ mìasɔ “agɔjeje ke” mìwonɔnɔwo. (Kol. 3:​12, 13) Jigbɔnɖɛxɔxɔ atɛnŋ akpedo mì nu mìasɔ gbeta nywiwo. Ádɔ yí mìdahwlɛndo yí awa nu tamɛmabutɔ o, vɔ mìazan gamɛ yí awa numɛkukuwo yí ada mìwo susu kpɔ nywiɖe. Le kpɔwɛ mɛ, nɔ mìjikɔ edɔɔ, mìtɛnŋ xɔ gbe nɔ edɔ ŋkɔtɔ ci mìkpɔ. Vɔ nɔ mìxɔnɔ jigbɔnɖɛɔ, mìaji gamɛ yí abu tamɛ kpɔ so ŋsɛn ci akpɔ do mìwo xomu koɖo ekacaca ci yí le mìwo koɖo Yehowa gblamɛ ji. Nɔ mìgbɔnnɔ ji ɖɛɔ, atɛnŋ ana yí mìdasɔnɔ gbeta dɔndɔnwo o. w23.08 22 ¶8-9

Nɔ ègbɔjɔ ci èwakɔ ahwa koɖo edro vɔnwoɔ, tamɛ bubu kpɔ so egbe ci èɖo nɔ Yehowa hwenu èsɔ eoɖeki jo ni átɛnŋ ado ŋsɛn eo yí na ɖu tetekpɔwo ji. Lé anyi ahan doɔ? Nɔ èsɔ eoɖeki jo nɔ Yehowaɔ, ègbe eoɖeki. Yi gɔnmɛ yí nyi mɔ àmɔ oo nɔ eoŋtɔ drowo koɖo ao tajinu ciwo yí dakpenɔ Yehowa o. (Mat. 16:24) Nɔ èdogo tetekpɔ ɖeɔ deʒan mɔ àva biɔkɔ eoɖeki se hwehunnɔnu mɔ nyi yeawa ma o. Eyi taɖo nɔ èdo go tetekpɔ ɖeɔ, egbejinɔnɔ nɔ Yehowa yí nyi gbeta ci yí àsɔ kaka. Àɖui gligan mɔ yeado jijɔ nɔ Yehowa. Àle shigbe Job ɛnɛ. Ci edo go cukaɖa sɛnŋwo can ɔ, énu yí tɛ gbe do ji mɔ: “Ŋdatashi egbejinɔnɔ anyitɔ o!”—Job 27:​5, nwt. w24.03 9 ¶6-7

Yehowa, “Mawu ci yí lɔnnɔ amɛ” le koɖo mì! (2 Kor. 13:​11, Ezoɖuɖu yoyu wema) Ésɔnɔ eɖe le ji nɔ mìwo domɛtɔ ɖekaɖeka. Mìkando ji mɔ “Mawu lɔnlɔn nyɔnɔnwitɔ a trɔdo” mì. (Eha. 32:10) Nɔ mìbubuɔ tamɛ kpɔ so lé Mawu lɔn mì do nuɔ, mìakpɔ mɔ ésɔnɔ eɖe le ji nɔ mì yí mìate gogui. Mìatɛnŋ ado gbe ɖaɖa ni fafɛɖe yí anu lé mìʒan yi lɔnlɔn do ni. Mìatɛnŋ axo nuxu so mìwo cukaɖawo nu ni koɖo kankandoji mɔ yɛase nu gɔnmɛ nɔ mì yí egbejijiɛ veviɖe mɔ yeakpedo mì nu. (Eha. 145:19) Shigbe lé ezo wanɔ nywi nɔ mì do le fafa hwenu ɛnɛɔ, ahanke lɔnlɔn Yehowa tɔ wanɔ nywi nɔ mì nɛ. Lɔnlɔn sɛnŋ yí Yehowa ɖo nɔ mì. Eyi taɖo kpɔnɔ jijɔ, ɖo Yehowa lɔn eo. Lé vamɛ mɔ mì pleŋ mìadasɛ ni mɔ mìluin hɛnnɛ yí anunɔ mɔ: ‘Ŋlɔn Yehowa’!—Eha. 116:1. w24.01 31 ¶19-20

Yesu denu nɔ amɛwo kpoŋ mɔ Mawu ŋkɔ nyi Yehowa o, éwa nu wu ahan. Ʒuifu ciwo Yesu kplakpla nu hwenɔnu jeshi Mawu ŋkɔ ɖɛ vɔ. Vɔ Yesu nɔ ŋkɔ “yí [dasɛ] amɛ ci yí” Mawu nyi. (Ʒan 1:​17, 18, Ezoɖuɖu Yoyu Wema) Le kpɔwɛ mɛ, Ebre nuŋwlɛŋwlɛwo dasɛ mɔ Yehowa nyi ŋshishikunɔamɛtɔ yí gbesenɔ vevi do amɛ nu. (Hun. 34:​5-7) Yesu zan evi bubu koɖo dalɔ labalu lɔ keŋ yí sɔ ɖe nyɔnɔnwi cɛ mɛ gbawlɛ. Ci vida lɔ kpɔ eviɛ ci yí trɔ ji mɛ gbɔgbɔ “gayimɛ de kpɔ yí ɖo gbɔ ɔ,” élɔ ju yi gbɔ yí kpla ashi kɔ ni yí sɔ enu ki koɖo xomɛ. Nɔ mìhlɛn nu so lé vida ŋtɔ́ wa nu do nuɔ, ana mìamɔŋje lé Yehowa kunɔ ŋshishi nɔ amɛ yí gbesenɔ vevi do amɛ nu nywiɖe do. (Luiki 15:​11-32) Yesu kpedo mɛbuwo nu yí womɔŋje mɛ ciŋmɛ teŋ yí Yehowa nyi. w24.02 10 ¶8-9

Yehowa can fanɔ akɔn nɔ mɛ ciwo yí le vevisese mɛ nɛ. Lé mìatɛnŋ aɖyi Yehowa yí asenɔ vevi do amɛ nu yí agbefanɔ akɔn nɔ amɛwoɔ? Enu ɖeka yí nyi mɔ, mìatekpɔ yí aɖo nɔnɔmɛ ciwo yí akpedo mì nu mìasenɔ vevi do amɛ nu yí agbefanɔ akɔn nɔ amɛ. Nɔnɔmɛ ciwo yɔɔ Nyi yí akpedo mì nu mìakpɔtɔ alɔnnɔ mìwonɔnɔwo yí ‘akpɔtɔ afanɔ akɔn nɔ mìwonɔnɔwo’ gbeɖeka duuɔ? (1 Tɛs. 4:18) Mìaje agbla aɖo nɔnɔmɛ cɛwo: amɛ nu awanɔ ŋshishi nɔ mì, mìalɔn mìwonɔnɔwo shigbe nɔvi nɔviwo nɛ yí awanɔ xomɛvu. (Kol. 3:12; 1 Piɛ 3:8.) Lé nɔnɔmɛ cɛwo akpedo mì nu doɔ? Nɔ mìsenɔ vevi do mìwo nɔviwo nu yí sɔnɔ ɖe le ji nɔ wo nyɔnɔnwitɔɔ, mìaɖo dro veviɖe mɔ mìafa akɔn nɔ wo nɔ wole efunkpekpe mɛ. Shigbe lé Yesu nui nɛɔ, “enyɔ ci yí ɖɔ fuli le eji mɛ ɔ, e yi aglan nunɔ. Agbetɔ nywi sɔnɔ enu nywiwo ti le enu nywi dɔku yitɔ mɛ.” (Mt. 12:​34, 35) Akɔnfafa nɔ mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu ciwo yí le cukaɖa mɛ nyi emɔ nywi ɖeka ci ji mìato adasɛ nɔ wo mɔ mìlɔn wo. w23.11 10 ¶10-11

Ele mɔ mìabiɔ kpekpedonu gbɔxwe yí amɔŋje Bibla mɛ nyɔnuɖɛ ɖe mɛ. Mìasɔ kpɔwɛ cɛ. Sɔɛ mɔ èɖyi sa yi fini dejeshi ɖɛ o, vɔ ao xlɔ ci yí zɔn mɔ lɔ koɖo eo jeshi nɔtɔxu lɔ nywiɖe. Énya fini èle koɖo fini emɔ ɖekaɖeka kplɔ amɛ yi. Kankandojitɔɔ, ajɔ ji nɔ eo mɔ ao xlɔ lɔ lɔn mɔ yeazɔn emɔ lɔ koɖo eo. Yehowa le shigbe mìwo xlɔ ŋtɔ́ hannɛ, éjeshi esɔ mɛ ɖɛ wu mì. Eyi taɖo nɔ mìji mɔ mìamɔŋje Bibla nyɔnuɖɛ ɖe mɛɔ, mìɖo asɔ mìwoɖekiwo hwe yí abiɔ Yehowa kpekpedonu. (Dan. 2:28; 2 Piɛ 1:​19, 20) Shigbe jila nywi nɛɔ, Yehowa ji mɔ esɔ mɛ le nyɔ nɔ ye viyewo. (Ʒer. 29:11) Vɔ to akpo nɔ agbetɔwoɔ, Yehowa atɛnŋ anu esɔ mɛ ɖɛ hlɛnhlɛnhlɛn nɔ mì yí avamɛ. Éna woŋwlɛ enyɔnuɖɛwo do yi Nyɔ lɔ mɛ keŋ nɔ mìatɛnŋ anya enujɔjɔ veviwo gbɔxwe woavajɔ.—Ezai 46:10. w23.08 8 ¶3-4