Juillet

Le enyɔ ciwo pleŋ Yesu nu, enu ciwo pleŋ ewa koɖo enujiŋ ciwo pleŋ ewa mɛɔ, éwa nu yí esɔ pɛpɛpɛ koɖo lé Edalɔ bunɔ enuwo do koɖo lé enu wanɔ ni do. (Ʒan 14:9) Nyi mìatɛnŋ akpla so enujiŋ ciwo Yesu wa mɛɔ? Yesu koɖo Edalɔ lɔn mì haan. Hwenu Yesu le nyigban jiɔ, édasɛ lé elɔn amɛwo sugbɔ do ci ezan enujiŋ ŋsɛn ci yí le shi yí sɔ kpedo mɛ ciwo yí kpekpeɛ fun nu. Gbeɖekaɔ, ŋsu ŋkuvitɔnnɔ amɛve ɖekawo do axwa yɔɛ mɔ yi le kpedo yewo nu. (Mt. 20:​30-34) Do jeshi mɔ wowo “nu sa adɔnu nɔ” Yesu yí eyɔ edɔ̀ nɔ wo. Grɛki nyɔgbe “sa adɔnu” ci wozan le lɛ gɔnmɛ yí nyi mɔ amɛ nu aku ŋshishi nɔ amɛ sugbɔ. Ŋshishikunamɛ sɛnŋsɛnŋ ŋtɔ́ ci yí dɔ Yesu dasɛ nɔ amɛwo mɔ yelɔn wo na yí ena ŋɖuɖu mɛ ciwo yí shive cikɔ yí da edɔ̀ nɔ kponɔ ɖeka. (Mt. 15:32; Mk. 1:41) Mìatɛnŋ akando ji mɔ Yehowa, “ŋshishikuku” Mawu koɖo Eviɛ lɔn mì sugbɔ yí wosenɔ vevi do mì nu nɔ mìkpekpeɛ fun. (Lk. 1:78; 1 Piɛ 5:7) Edrodroɔ wo veviɖe mɔ yewoaɖe cukaɖa ciwo pleŋ yí dodoɔ ŋmavui nɔ agbetɔwo swi! w23.04 3 ¶4-5

Mìawa ci ji mìkpe yí mìdahlɛnnɔ alo asenɔ susu dɔndɔn ciwo yí bɔ le Satana xexe cɛ mɛ o. Nɔ mìhlɛnnɔ Bibla yí kplɛniɔ, ana mìaɖo susu nywiwo. Bɔbɔwo koɖo kunuɖegbe yiyi ana mìaɖo susu nywiwo hɛnnɛ. Eyi Yehowa ɖo gbe nɔ mì mɔ, yedaɖe mɔ yí woate mì kpɔ yí awugan mì o. (1 Kor. 10:​12, 13) Ele mɔ mɛɖekaɖeka le mì mɛ ɖo adonɔ gbe ɖaɖa evyɛ sɔwu sa gbɔxwe akpɔtɔ anɔ gbeji nɔ Yehowa le ŋkeke kpɛtɛkpɛtɛ sɛnŋsɛnŋ cɛwo mɛ. Yehowa jinɔ mɔ mìwo le ‘nunɔ mìwo nyɔwo pleŋ nɔ ye’ le gbedoɖa mɛ. (Eha. 62:8) Kannɔfu Yehowa yí adonɔ akpe ni do enu ciwo pleŋ ewa nu. Biɛ mɔ yɛ le kpenɔdo ye nu nɔ yeagbenɔ dɔn le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ. Do klo ni mɔ yɛ le kpedo ye nu nɔ yeado ji le cukaɖa ɖekpokpui mɛ yí agbeɖu tetekpɔ ɖekpokpui ci yeado go ji. Ŋgbena nɔ ŋɖe alo mɛɖe adɔ yí nami egbe dodo ɖa nɔ Yehowa blaŋblaŋ o. w23.05 7 ¶17-18

Nyi yí taɖo mìyinɔ bɔbɔwoɔ? Ŋkɔŋkɔtɔ, mìyinɔ bɔbɔwo yí akanfu Yehowa. (Eha. 26:12; 111:1) Mìgbeyinɔ bɔbɔwo keŋ nɔ mìatɛnŋ adonɔ ŋsɛn mìwonɔnɔwo le hwenu sɛnŋsɛnŋ cɛwo mɛ. (1 Tɛs. 5:11) Mìwanɔ enu amɛve cɛwo nɔ mìkɔ alɔ yi ji keŋ ɖo enyɔ ŋci. Mì pleŋ yí jinɔ mɔ mìakanfu Yehowa yí agbedonɔ ŋsɛn mìwo kpena xɔsetɔwo. Vɔ mìdonɔ go cukaɖa ɖekawo. Mìtɛnŋ vɔnnɔ nɔ enyɔ ŋci ɖoɖo alo mìtɛnŋ jinɔ veviɖe mɔ mìaɖo enyɔ ŋci vɔ yí wodeyɔnɔ mì blaŋblaŋ shigbe lé mìjikɔ nɛ o. Lé mìawɛ aɖu wo jiɔ? Apotru Pɔlu nu mɔ mìɖo akpɔtɔ yí adonɔ “ŋsɛn lanmɛ nɔ mìwonɔnɔwo.” Mìavoŋ yí akɔ alɔ yi ji yí aɖo enyɔ ŋci nɔ mìnya mɔ nɔ egbenyi enyɔ kleŋ ɖe mìanu yí asɔ dasɛ mìwo xɔse can ɔ, yɛado ŋsɛn lanmɛ nɔ mɛbuwo. Nɔ wodegbeyɔ mì sugbɔ can ɔ, eji ajɔ mì mɔ emɔ hun nɔ mɛbuwo yí woɖo enyɔ ŋci.—1 Piɛ 3:8. w23.04 20 ¶1-3

Efyɔ lɔ nu enyɔ nywi ɖeka. Wojo Ʒuifu ciwo yí le hwashigbemɛ le Babiloni so xwe 70 ke mɔ wo le yi wowo xwe Izraɛli. (Ezra 1:​2-4) Yehowa ɖekɛ yí atɛnŋ ana cɛ tɔ avamɛ. Ðo Babiloni degannɔ yi hwashiwo o. (Ezai 14:​4, 17) Vɔ woɖu Babiloni ji yí efyɔ yoyu lɔ nu nɔ Ʒuifuwo mɔ, wo le trɔ yi wowo ju mɛ. Ʒuifuwo pleŋ, vevitɔ xomutatɔwo ɖo asɔ gbeta mɔ yewoaso le Babiloni alo yewoaci nɔ. Gbeta cɛ sɔsɔ dafa o. Mɛɖewo shin sugbɔ yí emɔ lɛgbɛɛ lɔ zɔnzɔn agbɔnnu nɔ wo. Eyi ci enyi Babiloni yí woji Ʒuifu sugbɔtɔ doɔ, nɔtɔxu ɖekɛ yí wojeshi ɖɛ nɛ. Wokpɔɛni mɔ Izraɛli nyi yewo tɔgbuiwo ju mɛ. Ewa mɔ enuwo mlɛkɔ nɔ Ʒuifu ɖewo le Babiloni, eyi agbɔnnu nɔ wo mɔ woaso le wowo xwe nywiwo mɛ, atashi wowo dɔwo avayi ci fini yí demado wo o. w23.05 14 ¶1-2

Mawu Nyɔ lɔ do ŋsɛn mì mɔ mìwo le kpɔtɔ adonɔ ji asenɔ vevi do amɛ nu yí alɔnnɔ amɛ. Luiki 21:19 nu mɔ: “Toto ejidodo míwotɔ mɛ ɔ, mí a hwlɛn míwoɖekiwo gan.” Kolosetɔwo 3:12 nu mɔ: “Adɔnusoswi le nɔ̀ koɖo mí.” Yí 1 Tɛsalonikitɔwo 4:​9, 10 nu mɔ: “Mawu kpla mí vayì vɔ mɔ míwo le lɔn míwonɔ̀nɔwo. . . . Nɔviŋsuwo koɖo nyɔnuwo, evyɛ ɔ, mì do ŋsɛn lanmɛ nɔ mí mɔ míwo le lɔn wo doji wu nɛnɛ.” Kristo nukplavi ciwo yí dokɔ ji, senɔ vevi do amɛ nu yí lɔnnɔ amɛ xoxoxo vɔ yí woŋwlɛ kpukpui cɛwo pleŋ nɔ. Ðo ele mɔ woakpɔtɔ aɖonɔ nɔnɔmɛ ŋtɔ́wo. Mìɖo awa wowotɔ han. Kpɔ lé Kristotɔ ŋkɔtɔwo dasɛ nɔnɔmɛ cɛwo do. Yi goduɔ, kpɔ lé àtɛnŋ awa wowotɔ han do koɖo lé àwɛ yí ale gbesɔsɔ nɔ efunkpekpe gangan lɔ. Eyi nɔ efunkpekpe gangan lɔ vatɔ jiɔ, nasun ji yí ado ji yí agbeɖui akpɔtɔ agbedokɔ ji. w23.07 3 ¶4, 8

Nɔ amɛshiaminɔ alo “lɛngbɔ bu” mɛ tɔwo mìnyi can ɔ, mìɖo akpɔtɔ azɔnkɔ “Emɔ Kɔkwɛ” lɔ ji, ɖo akpedo mì nu mìakpɔtɔ asɛnkɔ Yehowa le egbɛ mɛ yí avakpɔ shicu ciwo yí Mawu Fyɔɖuxu lɔ ahɛn va nyigban lɔ ji le esɔ mɛ. (Ʒan 10:16) So xwe 1919 mɛɔ, ŋsu, nyɔnu koɖo ɖevi miliɔn nɛniɖe so le Babiloni gangan lɔ, ŋsusɛnsɛnhawo gbɛbɔbɔ mɛ yí vatɔ emɔ cɛ lɔ zɔnzɔn. Yehowa na yí woɖe emɔcunu ciwo yí le emɔ ji nɔ Ʒuifu ciwo yí so le Babiloni swi. (Ezai 57:14) Lé “Emɔ Kɔkwɛ” egbɛ tɔ lɔ yɛ le doɔ? Exwe sanŋdi nɛniɖewo doŋkɔ nɔ exwe 1919 ɔ, Yehowa na yí ŋsu ɖewo ciwo yí vɔnnɔ ni tɔ emɔ lɔ dradra do nɔ amɛwo atɛnŋ ato le Babiloni gangan lɔ mɛ. (Sɔ sɔ koɖo Ezai 40:3.) Wowa edɔ veviwo yí dra gbɔngbɔn mɛ mɔgan lɔ do keŋ nɔ mɛ ciwo shi eji nywi le atɛnŋ ato le ŋsusɛnsɛnhawo mɛ yí avasɛn Yehowa koɖo yi mɛwo. w23.05 15-16 ¶8-9

Yehowa ji mɔ mìwo le ɖo dro yí asɛn ye le jijɔkpɔkpɔ mɛ. (2 Kor. 9:7) Eyi taɖo mìatɛnŋ akpɔtɔ adokɔ gbla mɔ mìawa do mìwo tajinu lɔ ji nɔ dedro mìa? Mìasɔ apotru Pɔlu kpɔwɛ. Énu mɔ: “Ŋ zannɔ anyi lankpu lɔ sɛnŋsɛnŋɖe, yí ŋ gbe sɔɛ sɔ wanɔ hwashi anyitɔ.” (1 Kor. 9:​25-27) Nɔ dro dele lanmɛ nɔ Pɔlu yí atɛnŋ awa do Yehowa dro ji can ɔ, édonɔ gbla sɛnsinɖe keŋ yí wɛni. Enu ciwo Pɔlu wa nɔ Yehowa jɔ ji nia? Ɛɛ, ejɔ ji ni. Yí Yehowa cu shi ni do yi gblajejewo ji. (2 Tim. 4:​7, 8) Ahanke nɔ Yehowa kpɔ yí mìteteɛkpɔ mɔ mìawa do mìwo tajinu ji ci dedro mì can ɔ, ejɔnɔ ji ni. Ðo énya mɔ ci mìlɔn ye yí taɖo mìwɛkɔ, denyi ci tajinu lɔ jɔ ji nɔ mì taɖo yɔ o. Shigbe lé Yehowa cu shi nɔ Pɔlu nɛɔ, ácu shi nɔ mìwo can hɛnnɛ nɔ mìjekɔ agbla. (Eha. 126:5) Yí nɔ mìkpɔ lé Yehowa cukɔ shi nɔ mì doɔ, edro lɔ tɛnŋ tɔ lanmɛ ɖoɖo nɔ mì. w23.05 29 ¶9-10

Apotru Pɔlu sɔ mɛ ciwo yí daci agbe le Yehowa ŋkeke lɔ ji o sɔ koɖo mɛ ciwo yí le alɔn dɔnkɔ. Wole manyasaka mɛ kudo enu ciwo yí jɔkɔ trɔdo wo alo gamɛ ci yí yikɔ nu. Eyi taɖo nɔ enuvevi ɖe jɔkɔɔ, wodenyanɔ o yí wodenyanɔ lé woawa enu do hɛnnɛ o. Amɛ sugbɔtɔ le alɔn dɔnkɔ le gbɔngbɔn mɛ gbɛ. (Rɔm. 11:8) Wodekando ji mɔ mìle ‘ŋkeke kpɛtɛkpɛtɛwo’ mɛ yí efunkpekpe gangan lɔ atɔ ji yɛ o. (2 Piɛ 3:​3, 4) Vɔ gbeɖeka duuɔ, mìwo nyanɔ mɔ ele veviɖe mɔ mìanɔ zanŋte. (1 Tɛs. 5:6) Mìɖo akpɔtɔ anɔnɔ kpuu yí alo do. Nyi yí taɖoɔ? Ðo adɔ mìdadonɔ nu politikinyɔwo alo junyɔwo mɛ o. Nɔ Yehowa ŋkeke lɔ gogokɔ dojiɔ, woagbeʒinkɔ mì ji doji mɔ mìwo le do nu junyɔ mɛ. Ele ahan gan, dele mɔ mìalo nu kpɔ so lé mìawa nu do nu o. Mawu gbɔngbɔn lɔ akpedo mì nu yí mìanɔ kpuu yí abunɔ tamɛ kpɔ nywiɖe keŋ asɔnɔ gbeta nywiwo.—Luiki 12:​11, 12. w23.06 10 ¶6-7

Nyi yí vanɔ susu mɛ nɔ eo nɔ èse ŋkɔ Samusɔn ɔ? Taŋfuin éɖonɔ ŋwi ŋsu ɖeka ci yí ɖo ŋsɛn sugbɔ nɔ eo. Ahan yɔ nɛ. Vɔ Samusɔn sɔ gbeta dɔndɔn ɖeka ci yí dɔ yí ekpe fun sugbɔ. Ele ahan gan, Yehowa sɔ susu ɖo ŋciwo pleŋ Samusɔn wa yí sɔ sin ji, yí wɛ keke woŋwli do Bibla mɛ nɔ mìakpla nu so mɛ. Yehowa zan Samusɔn yí sɔ wa enujiŋwo keŋ yí sɔ kpedo yi jukɔn Izraɛli nu. Exwe sanŋdi nɛniɖe le Samusɔn ku goduɔ, Yehowa to apotru Pɔlu ji yí eŋwlɛ Samusɔn ŋkɔ do ŋsu xɔsetɔwo mɛ. (Ebre. 11:​32-34) Samusɔn kpɔwɛ atɛnŋ ado ŋsɛn mì. Éɖoŋ do Yehowa nu le nɔnɔmɛ gbɔnnugbɔnnuwo mɛ. Mìatɛnŋ akpla so Samusɔn gbɔ, koɖo lé yi kpɔwɛ lɔ atɛnŋ ado ŋsɛn mì do. w23.09 2 ¶1-2

Mìwo jidodo agbesɛnŋ doji nɔ mìdonɔ gbe ɖaɖa nɔ Yehowa blaŋblaŋ yí nunɔ enu ciwo yí xaxa mì ni. (1 Tɛs. 5:17) Taŋfuin detokɔ cukaɖa sɛnŋ ɖe mɛ kakacɛyɛ o. Nɔ ele ahan ɖe, èjinɔ mɔdasɛnamɛ Yehowa tɔ hweɖekpokpuinu ci èle dɔmɛzi ji, caka le eoɖeki mɛ, alo nɔ aye gbando nɔ eoa? Nɔ èbiɔnɔ Yehowa gbeɖeka duu mɔ yɛ le kpedo ye nu le cukaɖa ciwo mɛ ètokɔ yɛɔ, davagbɔnnu nɔ eo mɔ navabiɔ mɔ yɛ le kpedo ye nu nɔ èvadodoɔ go cukaɖa ganganwo le esɔ mɛ o. Àkando ji mɔ yɛnya hwenu ci teŋ koɖo lé akpedo eo nu do le cukaɖa lɔ mɛ. (Eha. 27:​1, 3) Nɔ mìdodoɔ ji le cukaɖawo mɛ gbɛɔ, adɔ mìasun ji yí ado ji le efunkpekpe gangan ci yí gbɔgbɔ mɛ. (Rɔm. 5:3) Nyi yí taɖo mìatɛnŋ anu ahan ɔ? Nɔvi sugbɔ nu mɔ nɔ yewodo ji le cukaɖa ɖe mɛɔ, yɛkpenɔdo yewo nu yewotɛnŋ donɔ ji le cukaɖa ci yí ava kplɔɛdo mɛ. Nɔ Yehowa kpedo wo nu yí wodo ji le cukaɖa ɖe mɛɔ, edɔ wowo xɔse gbevasɛnnɔŋ doji kpi mɔ Yehowa le gbesɔsɔ yí ji mɔ yeakpedo yewo nu. Xɔse ŋtɔ́ lɔ yí kpenɔdo wo nu yí wodonɔ ji le cukaɖa ci yí avava wo ji mɛ.—Ʒaki 1:​2-4. w23.07 3 ¶7-8

Ci Yehowa sɔ yiɖeki hwenɔ yí gbesenɔ vevi do amɛ nuɔ, edɔ éwanɔ nu le dredrenu. Le kpɔwɛ mɛ, amɛɖekisɔsɔhwe Yehowa tɔ ze hwenu emɔ yeagu amɛvɔnwo le Sodomu. Yehowa to yi dɔlawo ji yí kanxle amɛjɔjɔɛ Loti mɔ yi le shi yi etowo ji. Vɔ Loti vɔnkɔ nɔ hunnɔtɔxu yiyi. Eyi taɖo eɖe kuku mɔ ye koɖo ye xomu ashi yi Zoa, eju hwɛhwɛ ɖeka ci Yehowa ji mɔ yeagu hɛnnɛ. Yehowa atɛnŋ amɔ duudan yí Loti ɖo awa do enyɔ ci yenu ji. Vɔ dewɛ ahan o, éɖo to yí se enyɔ ci Loti nu yí tashi Zoa ju lɔ gugu si. (Gɔnm. 19:​18-22) Exwe sanŋdi nɛniɖe goduɔ, Yehowa se vevi do Ninivutɔwo nu. Édɔ yi nyɔnuɖɛtɔ Ʒonasi nɔ ayi nu nɔ jukɔn lɔ mɔ yeagu ju lɔ koɖo amɛvɔn ciwo yí le mɛ swi. Vɔ ci Ninivutɔwo trɔ ji mɛɔ, Yehowa trɔ yi susu yí degbegu ju lɔ o.—Ʒonasi 3:​1, 10; 4:​10, 11. w23.07 21 ¶5

Nyi mìatɛnŋ akpla so Ʒoasi kpɔwɛ lɔ mɛɔ? Éle shigbe aci ci yí ekewo deyi gu nɔ hannɛ, yí enyi acikpu lɔ yí dɔ yí ele te. Hwenu acikpu lɔ ci yí nyi Yoyada kuɔ, Ʒoasi tɔ eto ɖoɖo xɔsegbetɔwo yí degbevanɔ egbeji nɔ Yehowa o. Yi kpɔwɛ lɔ dasɛ mɔ denyi ci yí mìwo xomumɛtɔwo koɖo mɛbuwo le hamɛ lɔ mɛ ɖo kpɔwɛ nywi nɔ mì taɖo yí mìɖo ase tonu nɔ Yehowa o. Gbɔxwe mìakpɔtɔ asɛnŋ le gbɔngbɔn mɛɔ, mìɖo ado ŋsɛn lɔnlɔn koɖo vɔnvɔn ci mìɖo nɔ Yehowa toto enukplakpla, tamɛbubukpɔ koɖo egbedodoɖa blaŋblaŋ ji. (Ʒer. 17:​7, 8; Kol. 2:​6, 7) Yehowa dejijiɛ enu sugbɔ so mì gbɔ o. Enu ci Mawu jijiɛ yí nyi enu ci woŋwlɛ do Ŋununyatɔ 12:13 mɛ, ci yí mɔ: “Shi Mawu adodwi lɔ yí awa do yi sewo ji. Ðo enu ci pleŋ woji so agbetɔ gbɔ nɛ.” Nɔ mìvɔnnɔ nɔ Mawuɔ, mìakpɔtɔ anɔ gbeji ni, nɔ ŋɖekpokpui agbevajɔ le esɔ mɛ can. Ŋɖekpokpui dasun ji yí adahɛn exlɔnyinyi ci yí le gblamɛ nɔ mìwo koɖo Yehowa o. w23.06 19 ¶17-19

“Amɛ ci yí le anyinɔnɔ le efyɔ ʒinkpin lɔ ji nu mɔ.” (Enyɔ 21:5a) Zetɔn yí Yehowa ŋtɔ xo nuxu le Enyɔdasɛ wema lɔ mɛ yí wozan enyɔ cɛwo le nuxu lɔwo ɖeka mɛ. Denyi mawudɔla sɛnŋ ɖe alo Yesu ci yí fɔn so ku yí nu nyɔ cɛwo o, vɔ Yehowa ŋtɔ yí nui! Ecɛ dɔ yí kankandoji le enyɔ ciwo enu kplɔɛdo nu. Lé enyi ahan doɔ? Ðo Yehowa “de kannɔ ŋsu o.” (Titu 1:2) Eyi taɖo enyɔ ci mìhlɛn le Enyɔdasɛ 21:​5, 6 mɛ ajɔ do ji dandandan. Yehowa nu kplɔɛdo mɔ “Kpɔɖaa!” Wozan Grɛki nyɔgbe ci mɛ woɖe mɔ “kpɔɖaa!” zenɛniɖe le Enyɔdasɛ wema lɔ mɛ. Enyɔ ci Mawu nu kplɔɛdoɔ? Énu mɔ: “Ŋ wawa nushanu do yoyu ji.” Nyɔnɔnwi enyi mɔ trɔtrɔ ciwo yí ava le esɔ mɛ nu yí Yehowa xoxoɔ nuxu so, vɔ ékando ji mɔ yeawa do egbe ci yeɖo ji keke yí xoxoɔ nuxu so nu shigbe éwa enu lɔwo vɔ hannɛ.—Ezai. 46:10. w23.11 3-4 ¶7-8

Apotru Piɛ do gbla koɖo yi gbɔjɔgbɔjɔwo. Ci Yesu dredreɛ mɛ mɔ yeɖo akpe fun yí aku yí ana yí Bibla mɛ nyɔnuɖɛwo ajɔ do jiɔ, Piɛ gbe nyɔ ni sɛnŋsɛnŋɖe. (Maki 8:​31-33) Zenɛniɖe yí Piɛ koɖo apotru kpɛtɛwo dɔn nyɔ so mɛ ci yí gangan wu le wo mɛ nu. (Maki 9:​33, 34) Le ezan ci yí doŋkɔ nɔ Yesu ku mɛɔ, Piɛ wa nu tamɛmabukpɔtɔ yí kpa to nɔ ŋsu ɖeka. (Ʒan 18:10) Le zan ŋtɔ́ lɔ ke mɛɔ, Piɛ vɔn yí gbe zetɔn mɔ yedejeshi Yesu ɖɛ o. (Maki 14:​66-72) Ecɛ na yí Piɛ fan avin taŋ. Apotru ci yí gbɔjɔ cɛ nu decikɔ nɔ Yesu o. Ci Yesu fɔn so ku goduɔ, éna mɔnukpɔkpɔ Piɛ nɔ adasɛ ni mɔ yeluin. Yesu nu ni mɔ yi le sɔ yiɖeki hwe keŋ akpɔ ye lɛngbɔwo ji. (Ʒan 21:​15-17) Piɛ le gbesɔsɔ awa enu ci Yesu nu ni. Éle Ʒerusalɛmu le Pantekoti zan lɔ ji, yí ele amɛ ŋkɔtɔ ciwo yí wosɔ gbɔngbɔn kɔkɔɛ shi ami nɔ mɛ. w23.09 22 ¶6-7

Apotru Piɛ do ŋsɛn yi kpena hamɛmɛshinshinwo mɔ wo le “kpɔ Mawu ha” lɔ ji. (1 Piɛ 5:​1-4) Nɔ hamɛmɛshinshin ènyiɔ, mìnya mɔ èlɔn nɔvio ŋsu koɖo nyɔnuwo yí ji mɔ yeale bu nɔ wo. Ele ahan gan, gaɖewomɛɔ, vovomakpɔ koɖo enucikɔnɔamɛ atɛnŋ adɔ yí dawa ao dɔ lɔ nywiɖe o. Lé àwɛ doɔ? Nu ao cukaɖawo nɔ Yehowa. Piɛ ŋwlɛ mɔ: “Nɔ amɛ ɖe le edɔ wakɔ, le wɛ koɖo ŋsɛn ci Mawu ni.” (1 Piɛ 4:11) Nɔvio ŋsu koɖo nɔvio nyɔnuwo tɛnŋ dokɔ go cukaɖa ciwo gbɔ wodatɛnŋ akpɔ le xexe cɛ mɛ o. Ðo ŋwi mɔ “Lɛngbɔ Kplɔtɔ ga” Yesu Kristo atɛnŋ akpedo wo nu awugan wu enu ci àtɛnŋ awa nɔ wo. Áwɛ ahan nɔ wo gbɛ koɖo le xexe yoyu lɔ mɛ. Enu ci Mawu jijiɛ mɔ hamɛmɛshinshinwo le wa yí nyi mɔ wo le lɔn wowo nɔviwo, ale be nɔ wo yí agbenyi “kpɔwɛwo nɔ lɛngbɔ ha lɔ.” w23.09 29-30 ¶13-14

Mìɖo aze nɔ mɛ ciwo yí dekpɔnɔ Yehowa sewo do ŋɖe ji susu. Nɔ mìkpɔnɔ nuwo koɖo agbetɔ susuɔ, etɛnŋ vadɔ yí mìagbali Yehowa koɖo yi sewo. (1 Kor 3:19) “Xexe cɛ mɛ ŋununyanya” dɔ yí amɛwo degbesenɔ tonu nɔ Mawu o. Kristotɔ ɖewo ciwo yí le Pɛgamu koɖo Tiati vatɔ susu ci mɛ ciwo yí le wowo ju mɛ ɖonɔ do vojusɛnsɛn koɖo gbɔdɔndɔn masɔkoɖose nu ɖoɖo. Yesu na nukplamunyɔ sɛnŋ hamɛ amɛve cɛwo, ɖo woɖe mɔ do gbɔdɔndɔn masɔkoɖose nu. (Enyɔ. 2:​14, 20) Egbɛɔ, mɛ ciwo yí trɔdo mì jinɔ mɔ mìaɖo susu dɔndɔnwo. Xomumɛtɔ koɖo amɛnyanyiwo aji mɔ mìaxɔɛ se mɔ mìwo nyɔ mɛ sɛnnɔŋ ɖoɖu yí nɔ mìda le Yehowa sewo jiɔ, dewa ŋɖe o. Le kpɔwɛ mɛ, wotɛnŋ nu nɔ mì mɔ degble ŋɖe mɔ mìanɔ agbe dɔndɔn o yí agbenywinɔnɔ se Bibla mɛ tɔwo degbenyɔ nɔ egbɛ o. Nɔ hwenuwo vayikɔɔ, mìtɛnŋ vatɔ nunu le mìwoɖekiwo mɛ mɔ emɔdasɛnamɛ ci Yehowa nakɔ mì mɛ dekɔ nywiɖe o. Hweɖewonuɔ, mìtɛnŋ vaji mɔ “mìawa nu wu enu ciwo woŋwlɛ ɖɛ wo.”—1 Kor. 4:6. w23.07 16 ¶10-11

Mari ci yí nyi Yesu nɔlɔ ʒan ŋsɛn gbɔxwe yí awa Yehowa dro. Kpɔ deɖe asu o, vɔ yí afɔn fu. Deji vi yí hɛn kpɔ o, vɔ éjikɔ ahɛn ɖevi ci yí avanyi Mɛsia lɔ. Eyi ci Mari deyi ŋsu gbɔ kpɔ ɖe, lé ava yi tɔ enyɔ ŋnɔ́wo pleŋ mɛ dredre nɔ yi ɖajɛ Ʒozɛfu ɔ? (Luiki 1:​26-33) Lé Mari wɛ yí kpɔ ŋsɛn ci eʒan ɔ? Éji kpekpedonu so mɛbuwo gbɔ. Le kpɔwɛ mɛ, ébiɔ Gabriɛli mɔ yɛ le dre edɔ lɔ mɛ nɔ ye nywiɖe doji. (Luiki 1:34) Hwenu kleŋ ɖe goduɔ, ézɔn mɔ yi Ʒuda ju mɛ “le etowo mɛ” yí yi ji yi xomumɛtɔ Elizabɛti kpɔ. Elizabɛti kanfu Mari yí Yehowa na enu enyɔnuɖɛ doŋsɛn-amɛ ɖeka ni so evi ci aji nu. (Luiki 1:​39-45) Mari nu mɔ Yehowa wa ‘enu sɛnŋsɛnŋwo koɖo yi lɔ.’ (Luiki 1:​46-51) Yehowa do ŋsɛn Mari to Gabriɛli koɖo Elizabɛti ji. w23.10 14-15 ¶10-12

Kristo nukplavi ɖewo kpoŋ yí wosɔ gbɔngbɔn kɔkɔɛ shi ami nɔ yí wovale ekacaca vevi ɖeka mɛ koɖo Yehowa. Amɛ 144000 lɔwo anyi avɔnsatɔwo koɖo Yesu le jeŋkwi mɛ. (Enyɔ. 14:1) Ci wokpɔtɔ le nyigban jiɔ, Mawu sɔ yi gbɔngbɔn shi ami nɔ wo, yí xɔ wo yí wonyi eviɛwo. Afi Kɔkwɛ lɔ le dumɛ nɔ ekacaca nywi cɛ ci woɖo koɖo Mawu. (Rɔm. 8:​15-17) Afi Kɔkwɛ Gantɔ lɔ ci yí le avɔnzava mɛ le dumɛ nɔ jeŋkwi, fini yí Yehowa nɔnɔ. “Avɔnsoxɔmɛ” lɔ ci yí so Afi Kɔkwɛ lɔ koɖo Afi Kɔkwɛ Gantɔ lɔ mɛ le dumɛ nɔ gbaza Yesu tɔ. Hwenu yí eɖo agbetɔ gbazaɔ, datɛnŋ ayi jeŋkwi mɛ yí anyi Avɔnsatɔ Gangantɔ le gbɔngbɔn mɛ gbedoxɔ lɔ mɛ o. Ci Yesu sɔ ŋcilan yitɔ sa avɔn do ta nɔ agbetɔwoɔ, éhun jeŋkwi mɛ yiyi mɔ ɖɛ nɔ Kristotɔ amɛshiaminɔwo pleŋ. Wowo can woɖo atashi agbetɔ gbaza wowotɔ gbɔxwe yí axɔ jeŋkwi mɛ fɛncu lɔ.—Ebre. 10:​19, 20; 1 Kor. 15:50. w23.10 28 ¶13

Ʒedeɔn ɖo ŋci koɖo fafa ci Efraimutɔwo kpɔ nyɔ yí nukɔ so nu. (Koj. 8:​1-3) Deɖo enyɔ lɔ ŋci koɖo dɔmɛzi o. Édasɛ mɔ yesɔ yeɖeki hwe ci eɖo to enyɔ ciwo yí le wo shi yí gbexo nuxu nɔ wo koɖo xomɛvu. Éci adan nɔ wo. Hamɛmɛshinshin ciwo nya ŋɖɛ wanɔ Ʒedeɔn tɔ han yí ɖonɔ to nywiɖe yí gbeɖonɔ enyɔ ŋci koɖo amɛɖekisɔsɔhwe nɔ wokpɔ nyɔ yí nukɔ so wo nu. (Ʒaki 3:13) Ecɛ na yí fafa nɔnɔ hamɛ lɔ mɛ. Ci amɛwo kanfu Ʒedeɔn nɔ ci eɖu Madiantɔwo jiɔ, ésɔ kanfukanfu lɔ jo nɔ Yehowa. (Koj. 8:​22, 23) Lé hamɛmɛshinshinwo atɛnŋ awa Ʒedeɔn tɔ han doɔ? Nɔ wowa ŋɖe yí wokanfu woɔ, woɖo asɔ kanfukanfu lɔ jo nɔ Yehowa. (1 Kor. 4:​6, 7) Le kpɔwɛ mɛ, nɔ wokanfu hamɛmɛshinshin ɖe mɔ yɛwa ɖaŋ kplanɔ nu amɛɔ, átɛnŋ amɔ Mawu Nyɔ mɛ yí enukplakpla lɔ so yí Yehowa habɔbɔ lɔ yí nakɔ ekpla mì pleŋ. Hamɛmɛshinshinwo ɖo akpɔ mɔ lé yewokplanɔ nu amɛwo do hɛnnɔ kanfukanfu va Yehowa ji alo hɛnnɔ kanfukanfu va yewo ŋtɔwo ji ma. w23.06 4 ¶7-8

Nɔ Yehowa dena mì ŋɖe ci mìbiɛɔ, mìatɛnŋ abiɔ mìwoɖekiwo se mɔ: ‘Enu ci ŋɖo abiɔ le gbedodoɖa mɛ nɛa?’ Blaŋblaŋ ɔ, mìbunɔ mɔ mìnya enu ci yí nyɔ nɔ mì. Vɔ de enu ciwo pleŋ mìbiɔnɔ yí anyɔ nɔ mì le yiyimɛ o. Nɔ mìdokɔ gbe ɖaɖa so cukaɖa ɖe nuɔ, nubu tɛnŋ li ci yí akpɔ cukaɖa lɔ gbɔ nywiɖe sɔwu ci mìwo biɔbiɔ. Yí ŋɖewo ci mìbiɔnɔ desɔnɔgbe koɖo Yehowa dro o. (1 Ʒan 5:14) Mìatrɔ asɔ jila ciwo yí do gbe ɖaɖa nɔ Yehowa mɔ yi le wɛ nɔ yewo vi akpɔtɔ anɔ nyɔnɔnwi lɔ mɛ kpɔwɛ. Ewa shigbe mɔ ŋci wobiɔ lɔ sɔgbe hannɛ. Vɔ Yehowa daʒin mɛɖe ji mɔ yi le sɛn eye o, éji mɔ mɛɖekamɛɖeka asɔ gbeta asɛn ye, mìwo viwo can le mɛ. (2 Ese. 10:​12, 13; 30:​19, 20) Eyi taɖo jila lɔwo atɛnŋ abiɔ Yehowa sa mɔ yi le kpedo yewo nu nɔ enu ci yewokplakɔ yewo vi aɖo ji mɛ ni, ci yí adɔ aluin yí avanyi yi xlɔ.—Elo. 22:6; Efe. 6:4. w23.11 21 ¶5; 23 ¶12

Nyi yí taɖo akɔnfafa nɔ mìwo nɔviwo nyi emɔ vevi ɖeka ci ji mìato adasɛ nɔ wo mɔ mìlɔn woɔ? Wema ɖeka ci yí ɖenɔ Bibla mɛ nyɔwo gɔnmɛ nu mɔ enyɔgbe ‘fa akɔn nɔ amɛ’ ci Pɔlu zan gɔnmɛ yí nyi mɔ, “woanɔ mɛɖe ci yí tokɔ cukaɖa sɛnŋsɛnŋwo mɛ gbɔ yí ado ŋsɛn yi.” Eyi taɖo nɔ mìfa akɔn nɔ mìwo kpena xɔsetɔ ɖe ci yí tokɔ cukaɖa ɖe mɛɔ, mìkpekpeɛdo nu nɔ aso je te yí akpɔtɔ azɔnkɔ agbe mɔ lɔ ji. Eyi hweɖekpokpuinu ci mìfa kɔn nɔ mìwo nɔvi ɖeɔ, mìdadasɛ ni mɔ mìluin. (2 Kor. 7:​6, 7, 13) Ekacaca le vevisesedoamɛnu koɖo woafa akɔn nɔ amɛ mɛ. Lé enyi ahan doɔ? Mɛ ci yí senɔ vevi do amɛ nu fanɔ akɔn nɔ mɛbuwo yí jinɔ mɔ yeawa ŋɖe yí asɔ ɖe vevisese wowotɔ kpɔtɔ. Eyi taɖo nɔ mìsenɔ vevi do amɛwo nuɔ, edɔ mìfanɔ akɔn nɔ wo. Pɔlu nu mɔ ci Yehowa senɔ vevi do amɛ nuɔ, edɔ Efanɔ akɔn nɔ amɛ. Pɔlu dre Yehowa mɔ yinyi “Eda ci yí ɖɔ koɖo ŋshishikuku. É gbe nyi Mawu nɔ akɔnfafawo keŋkeŋ.”—2 Kor. 1:3. w23.11 9-10 ¶8-10

Kristo dokplɔtɔwo pleŋ ɖo akpɔ emɔ nɔ cukaɖawo. Mìasɔ apotru Pɔlu kpɔwɛ. Énu nɔ Tɛsalonikitɔwo mɔ: “Hwecinu mì le koɖo mí ɔ, mì nu nɔ mí hɛnnɛ mɔ mìwo pleŋ ɖo a kpefun. Mí nya mɔ é va jɔ doji shigbe lé mì nwi do ɛnɛ.” (1 Tɛs. 3:4) Yí eŋwlɛ ɖaɖa Korɛntitɔwo mɔ: “Nɔviwo, mì de jijiɛ mɔ mì a tashi mí ɖɛ do manyasaka mɛ sɔkudo xaxa ciwo yí vanɔ mì ji mɛ o. . . Emɔkpɔkpɔ ɖekɛ de gbe le mì shi so agbe mìwotɔ nu o.” (2 Kor. 1:8; 11:​23-27) Kristotɔwo le egbɛ mɛ can ɖo akpɔ emɔ nɔ cukaɖawo. (2 Tim. 3:12) Ci èxɔ Yesu ji se yí kplɔɛdoɔ, taŋfuin ao xlɔ koɖo ao xomumɛtɔwo tɛnŋ ko eo, wotɛnŋ ve xomɛ do eo ŋtɔkpu. Ci èɖui mɔ yeatonɔ nyɔnɔnwi le nushianu mɛ ɖe, edɔ yí cukaɖawo vakɔ eo ji le dɔmɛa? (Ebre. 13:18) Ci ènukɔ ao mɔkpɔkpɔ nyɔ lɔ nɔ mɛbuwo ɖe, jumɛgawo cikɔ yumɛ nɔ eoa? Apotru Pɔlu mɔ mìɖo akpɔtɔ akpɔkɔ jijɔ nɔ mìdokɔ go cukaɖa ɖekpokpui can. w23.12 10-11 ¶9-10

Ʒakɔbu do go cukaɖawo. Ʒakɔbu vi ŋsuvi amɛve, Simeɔn koɖo Levi do ŋkpɛn wowo xomu lɔ yí gbexo ɖyi Yehowa ŋkɔ can. Gbesɔ kpe niɔ, Rashɛli ci yí nyi Ʒakɔbu ashiɛ vevitɔ ku hwenu ejijiɛ wowo vi amɛvetɔ lɔ. Eyi sɔkudo ejutotwi sɛnŋsɛnŋ ɖeka nuɔ, evaʒan mɔ Ʒakɔbu aso ayi ci Eʒipti nyigban ji ci eku nyɔxo can. (Gɔnm. 35:​16-19; 37:28; 45:​9-11, 28) Le cukaɖa cɛwo pleŋ mɛɔ, Ʒakɔbu demi kankando Yehowa koɖo Yi gbeɖuwo ji gbeɖe o. Eyi Yehowa dasɛ nɔ Ʒakɔbu mɔ yi nu jeŋ nɔ ye. Le kpɔwɛ mɛ, Yehowa yra Ʒakɔbu le ŋcilanmɛ nuwo mɛ. Kankandojitɔɔ, Ʒakɔbu ado akpe nɔ Yehowa sugbɔ ci egbevayi nɔ ju koɖo Ʒozɛfu, eviɛ ci ebu mɔ yɛku sa xoxoxo. Exlɔnyinyi ci yí le gblamɛ nɔ Ʒakɔbu koɖo Yehowa do ŋsɛn yi yí edo ji le yi cukaɖawo mɛ. (Gɔnm. 30:43; 32:​9, 10; 46:​28-30) Nɔ mìkpɔtɔ nyi exlɔ veviwo nɔ Yehowa ɔ, mìwo can mìatɛnŋ ado ji le cukaɖa maɖoŋdonuwo mɛ. w23.04 15 ¶6-7

Ehajiji Wema 23 tɔ nyi ehajiji ci yí dasɛ kankando Yehowa lɔnlɔn koɖo ebulenamɛ yitɔ ji. Davidi yí ŋwlɛ ehajiji cɛ, édrekɔ ekacaca sɛnŋ ci yí le yɛ koɖo Yehowa gblamɛ yí eyɔɛ mɔ ye Kplɔtɔ. Davidi le vofamɛ ci etashi Yehowa yí edadasɛ emɔ ni yí ego kpo do nu keŋkeŋ. Davidi nya mɔ Yehowa akpɔtɔ alɔnkɔ ye le ye gbe pleŋ mɛ. Nyi yí na ekando ji ahan ɔ? Davidi kpɔɛ mɔ Yehowa wa ɖaŋ leleɛ ebu nɔ ye, ɖo ékpɔnɔ yi ʒanwo gbɔ tɛgbɛɛ. Davidi koɖo Yehowa nyi exlɔ yí enya mɔ ye nu jɔnɔ ji ni. Eyi na taɖo ekando ji mɔ nɔ ŋɖeŋɖe gbejɔkɔ le esɔ mɛ can ɔ, Yehowa ale bu nɔ ye yí akpɔ ye ʒanwo pleŋ gbɔ. Ci Davidi kando ji mɔ Yehowa lɔn ye yí gbelenɔ bu nɔ yeɔ, ékpedo nu yí degbevɔnnɔ o vɔ eji jɔɛni yí enu gbejenɔŋ ni.—Eha. 16:11. w24.01 29 ¶12-13

So Xexemɛhwa Amɛvetɔ hwenu keke vaɖo egbɛɔ, Yehowa mɛwo le eju sugbɔ mɛ yí kpɔ fafa koɖo vovo hwɛɖeka yí wakɔ kunuɖeɖedɔ lɔ. Ecɛ dɔ yí amɛ sugbɔ vajeshi Yehowa ɖɛ yí yi sɛntɔwo ɖekɔ kunu le afishiafi le nyigban lɔ ji. Edɔjikpɔha mɛ tɔwo kpɔtɔ kplɔkplɔ Kristo mɔdasɛnamɛwo do gbɛ. Wojinɔ mɔ emɔdasɛnamɛ ciwo yewoana nɔviwo le sɔ koɖo Yehowa susu. Eyi wozannɔ ekán lɔ mɛ hamɛwo jikpɔtɔwo koɖo hamɛmɛshinshinwo nɔ woana emɔdasɛnamɛ lɔwo hamɛwo. Hamɛmɛshinshin cɛ ciwo woshi ami nɔ le “alɔ̀ ɖushitɔ” mɛ nɔ Kristo. (Enyɔ. 2:1) Vɔ, hamɛmɛshinshin cɛwo nyi nuvɔnmɛwo yí wowanɔ afɛnwo. Moizi koɖo Ʒozue wa afɛnwo hweɖewonu, shigbe lé ejɔ do apotruwo can ji nɛ. (Amh. 20:12; Ʒoz. 9:​14, 15; Rɔm. 3:23) Vɔ mìatɛnŋ akpɔɛ petii mɔ Kristo yí kplɔkplɔ hwashi egbejinɔtɔ lɔ koɖo hamɛmɛshinshin ciwo woɖo wo, yí akpɔtɔ awɛkɔ ahan. Eyi taɖo susu sugbɔ li ciwo yí dɔ mìakando emɔdasɛnamɛ ciwo enanɔ mì to mɛ ciwo yí eɖo yí wokplɔkplɔ mì ji. w24.02 23-24 ¶13-14

Egbɛɔ, mìatɛnŋ ado jijɔ nɔ Yehowa nɔ mìsɔ enujeŋnɔamɛ koɖo lɔnlɔn yí sɔ xonɔ nuxu so nu nɔ mɛbuwo. Nɔ mìɖekɔ kunuɔ, mìwo tajinu yí nyi mɔ mìakpedo mɛbuwo nu yí woate gogo Yehowa yí wowo can akpɔɛ mɔ Mawu nyi eda ci yí lɔn mì. (Ʒaki. 4:8) Ejɔnɔ ji nɔ mì nɔ mìdadasɛ nɔ mɛbuwo lé Bibla dre Yehowa do, lé edasɛ yi lɔnlɔn, jɔjɔɛnyinyi, nunya, ŋsɛn koɖo nɔnɔmɛ dojijɔnɔamɛ bu ciwo yí eɖo. Mìgbekannɔfu Yehowa yí donɔ jijɔ ni nɔ mìwanɔ ci ji mìkpe yí srannɔ yi nɔnɔmɛwo. Nɔ mìwɛ ahan ɔ, mìdaca ka koɖo xexe vwin cɛ o. Amɛwo tɛnŋ do jeshi mɔ mìto akpo yí akpakpaca wo. (Mat. 5:​14-16) Ci mìdonɔ go koɖo wo ŋkeŋkeɔ, mìtɛnŋ sun ji yí dre ŋci yí taɖo mìwanɔ nu ahan nɔ wo. Ecɛ dɔ yí ejinywitɔwo vatenɔ gogo mìwo Mawu. Nɔ mìwanɔ ŋcɛwo yí sɔ kannɔ fu Yehowaɔ, mìana yí eji ajɔɛ sugbɔ.—1 Tim. 2:​3, 4. w24.02 10 ¶7

Gbɔxwe ànyi Kristotɔ ci yí shin le gbɔngbɔn mɛɔ, èɖo akpla enuŋtɔŋtɔ ɖewo wawa. Ecɛ akpedo eo nu nàtɛnŋ awanɔ edɔwo le hamɛ lɔ mɛ, awa dɔ asɔ kpɔnɔ eoɖeki ji alo ao xomu ji yí anɔ ekacaca nywi mɛ koɖo mɛbuwo. Le kpɔwɛ mɛ, kpla enuŋwlɛŋwlɛ koɖo enuhlɛnhlɛn nywiɖe. Bibla nu mɔ ŋsu ci yí kpɔnɔ jijɔ yí enuwo yinɔ ni nywiɖe zannɔ gamɛ ŋkeke ɖeka duu yí hlɛnnɔ Mawu Nyɔ lɔ yí bunɔ tamɛ kpɔ so nu. (Eha 1:​1-3.) Nɔ éhlɛnnɔ Bibla gbeɖeka duuɔ, ájeshi lé Yehowa bunɔ enuwo kpɔ do yí akpedo nu abunɔ tamɛ kpɔ nywiɖe yí akpɔ lé awɛ awanɔ do Enuŋwlɛŋwlɛ lɔwo ji nywiɖe. (Elo. 1:​3, 4) Mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo ʒan ŋsu ciwo yí akpe ji yí asɔ Bibla na ekpla wo. Nɔ ènya enuhlɛnhlɛn yí gbenya enuŋwlɛŋwlɛ ɖɛ nywiɖeɔ, àtɛnŋ adra nuxu koɖo ɖoŋci ciwo yí ado ŋsɛn mɛbuwo do. Akpedo eo nu nàsun ji aŋwlɛnɔ enuwo ɖɛ. Enu ciwo èŋwlɛ ɖɛ akpedo eo nu yí ao xɔse asɛnŋ doji yí nagbedo ŋsɛn mɛbuwo. w23.12 26-27 ¶9-11

Nɔ èvɔnkɔɔ, bu tamɛ kpɔ so ŋci Yehowa avawa le esɔ mɛ nu, nɔ Satana degbeli o. Le wadasɛ ɖeka ci wowa le takpekpegan 2014 tɔ mɛɔ, vida ɖeka kankɔ seŋ koɖo yi xomu so lé 2 Timɔte 3:​1-5 mɛ nyɔwo atɛnŋ anɔ do nɔ enyi Paradiso lɔ nu yí woxokɔ nuxu so. Énu mɔ: “Le xexe yoyu lɔ mɛɔ, jijɔ hwenuwo ani. Amɛwo alɔnnɔ wowo kpenawo, woatonɔ nyɔnɔnwi, woasɔ wowoɖekiwo hwenɔ, akannɔfu Mawu, asenɔ to nu nɔ wowo jilawo, adonɔ akpe, anɔnɔ gbeji, yí aɖonɔ lɔnlɔn nɔ wowo xomumɛtɔwo, yí asɔ gbe ɖo ju, yí axonɔ nuxu nywiɖe nɔ mɛbuwo tɛgbɛɛ, aɖunɔ wowoɖekiwo ji, afanɔ xomɛ, alɔnnɔ nunywi, anyi mɛ ciwo ji woakando, asenɔ nu gɔnmɛ, ahwenɔ wowoɖekiwo le ji mɛ, alɔn Mawu sɔwu jijɔkpɔkpɔ, avɔnnɔ nɔ Mawu nyɔnɔnwitɔ; eyi èɖo akplɔ mɛ hunnɔwo do.” Èkannɔ seŋ so lé agbe lɔ avanɔ do le Paradiso mɛ koɖo ao xomu alo ao kpena xɔsetɔwoa? w24.01 6 ¶13-14

Éfa akɔn nɔ mì sugbɔ ci mìnya mɔ Yehowa kpɔnɔ jijɔ do yi mɛwo pleŋ nu! Bibla nu mɔ: “Yehowa kpɔnɔ jijɔ koɖo yi mɛwo.” (Eha. 149:4) Vɔ hweɖewonuɔ, mɛɖewo gbɔnɔjɔ yí biɔnɔ wowoɖekiwo se mɔ: ‘Anyi nu kpekpeɛ nɔ Yehowa teŋ a?’ Yehowa sɛntɔ egbejinɔtɔ sugbɔ ciwo nu Bibla xo nuxu so gbɔjɔ hweɖewonu yí ɖo susu ŋtɔ́ hanwo. (1 Sam. 1:​6-10; Job 29:​2, 4; Eha. 51:11) Bibla dasɛ yi mɛ kɔ petii mɔ, agbetɔ nuvɔnmɛwo nu atɛnŋ akpe nɔ Yehowa. Lé anyi ahan doɔ? Mìɖo axɔ Yesu Kristo ji se keŋ awa ʒinʒindoshimɛ. (Ʒan 3:16) Nɔ mìwɛ ahan ɔ, anyi mìdadasɛ le jugbaja mɔ mìtrɔ ji mɛ so mìwo nuvɔnwo nu yí ɖo gbe nɔ Mawu mɔ mìawa yi dro. (Edɔ. 2:38; 3:19) Yehowa kpɔnɔ jijɔ sugbɔ nɔ mìɖe afɔ ŋtɔ́wo keŋ anyi yi xlɔ veviwo. Nɔ mìvlɛ yí kpɔtɔ yí nɔkɔ agbe esɔkɔ koɖo amɛɖekisɔsɔna gbe ci mìɖo nɔ Yehowaɔ, mìwo nu akpe ni yí akpɔ mì shigbe yi xlɔ veviwo nɛ.—Eha. 25:14. w24.03 26 ¶1-2

Mìawa Yesu nukplaviwo tɔ han yí akpɔtɔ aɖekɔ kunu, nɔ jumɛgawo gbe nɔ mì can. Mìatɛnŋ akando ji mɔ Yehowa akpedo mì nu mìawa mìwo kunuɖeɖedɔ lɔ nywiɖe. Eyi taɖo do gbe ɖaɖa yí abiɔ edɔngbegbe koɖo nunya. Biɔnɔ Yehowa mɔ le kpedo ye nu nɔ yeatɛnŋ ado ji le cukaɖawo mɛ. Edɔ̀lele, vevisese le ji mɛ alo le susu mɛ, amɛ vevi ɖe ku, xomu mɛ cukaɖawo, yumɛcici alo cukaɖa buwo na yí amɛ sugbɔtɔ kpekɔ fun le mì mɛ. Eyi edɔ̀bamɛ koɖo ahwawo gbena yí cukaɖa cɛwo gbesɛnŋ doji. Nu lé ewakɔ do nɔ eo teŋ nɔ Yehowa. Dre cukaɖa ci mɛ èle ni shigbe lé àtɛnŋ adri mɛ nɔ ao xlɔ vevi ɖe nɛ. Kando Yehowa ji mɔ yɛawa “enu ci yí ɖo a nyi wawa” nɔ ye. (Eha. 37:​3, 5) Gbedodoɖa blaŋblaŋ atɛnŋ akpedo mì nu yí ‘mìado ji le efunkpekpewo mɛ.’ (Rɔm. 12:12) Yehowa nya cukaɖa ciwo mɛ yí yi sɛntɔwo totoɔ, ‘É ɖonɔ wowo kwifanwo ŋci yí hwlɛnnɔ wo gan.’—Eha. 145:​18, 19. w23.05 5-6 ¶12-15

Nɔ mìjikɔ asɔ gbeta veviɖeɔ, mìɖo atekpɔ anya “enu ci yí jɔnɔji nɔ Axwetɔ” yí awa nu asɔ koɖi. (Efe. 5:17) Nɔ mìji Bibla gɔnmɛɖose ci yí sɔ koɖo mìwo nɔnɔmɛ lɔɔ, anyi mɔ mìjijiɛ Mawu susu kudo nyɔ lɔ nu. Yi goduɔ, nɔ mìwado yi gɔnmɛɖose lɔwo jiɔ, atɛnŋ akpedo mì nu mìasɔ gbeta nywiwo. Míwo ketɔnɔ Satan ci yí nyi “Enuvwinwatɔ,” jijiɛ mɔ xexeɛ mɛ nuwo jiji lé jan mì keke mìdagbekpɔ gamɛ nɔ Mawu sɛnsɛn o. (1 Ʒan 5:19) Anɔ fafɛɖe nɔ Kristotɔ ɖe mɔ asɔ susu ɖo eho, suklu yiyi, koɖo edɔ ci awa ji sɔwu emɔ sugbɔ ciwo yí ahun ni le Yehowa sɛnsɛn mɛ ji. Nɔ ejɔ ahan ɔ, anyi évatɔ enu bubu kpɔ shigbe lé xexe lɔ bunɔ enuwo do nɛ. Nɔ mìanuiɔ, enu ŋtɔ́wo dedɔn gbɔxwe o, vɔ wodeɖo axɔ tɔxwe ŋkɔtɔ nɔ mì le agbe mɛ gbeɖe o. w24.03 24 ¶16-17