Nyi Edɔngbetɔ Shigbe Sadoki nɛ

1-2. Mi yí nyi Sadɔkiɔ? (1 Kronika 12:​22, 26-28)

KPƆ ŊCƐ le susu mɛ. Ŋsu sugbɔ ciwo yí wu 340000 vabɔ doju keŋ aɖo Davidi efyɔ do Izraɛli ju lɔ pleŋ ji. Na nɔ ŋkeke amɛtɔn ɔ, amɛ lɔwo gbe ɖyiɖyiɛ, le seŋ kankɔ, le kanfukanfu hawo jikɔ koɖo jijɔ yí gbele nukui kokɔ haan le axa nɔ Ebrɔn to lɔ. (1 Kro. 12:39) Ðajɛvi ci yí tɔ mɔ Sadɔki le amɛ ahwa lɔwo mɛ yí amɛ sugbɔ denya kpetii o. Vɔ Yehowa yɛ nya yí ji mɔ mìanya mɔ Sadɔki le nɔ. (Hlɛn 1 Kronika 12:​22, 26-28.) Mi yí nyi Sadɔkiɔ?

² Sadɔki nyi avɔnsatɔ ci yí wanɔ dɔ alɔlealɔ mɛ koɖo avɔnsatɔ gangantɔ Abiata. Mawu na ŋɖɛnyanya sugbɔ Sadɔki yí gbeni enujikpekpe nɔ atɛnŋ amɔŋje yi drowo mɛ. (2 Sam. 15:27) Amɛwo yinɔ Sadɔki gbɔ yí avayi xɔ nukplamu nywiwo so gbɔ. Égbenyi ŋsu edɔngbetɔ hɛnnɛ. Yi dɔngbegbe lɔ nu yí mìjikɔ axo nuxu so koŋ le nyɔta cɛ mɛ.

3. (a) Nyi yí taɖo eʒan mɔ Yehowa sɛntɔwo anyi edɔngbetɔwoɔ? (b) Nyi nu mìaxo nuxu so le nyɔta cɛ mɛɔ?

³ Le ŋkeke vɔvɔɛ cɛwo mɛɔ, Mawu mɛwo jijeje Satana tɔ gbeva sɛnsɛnŋ sɔwu sa. (1 Piɛ 5:8) Ci mìle te kpɔ Yehowa nɔ agu Satana koɖo yi xexe vwin cɛɔ, eʒan mɔ mìagbe dɔn. (Eha. 31:24) Ecɛyɛ mìakpɔ emɔ amɛtɔn ciwo ji mìatɛnŋ asran Sadɔki dɔngbegbe lɔ le.

NƆ GODU NƆ MAWU FYƆÐUXU LƆ

4. Nyi yí taɖo Yehowa mɛwo ʒan edɔngbegbe gbɔxwe akpɔtɔ anɔ godu nɔ Mawu Fyɔɖuxu lɔɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

⁴ Ci mìyi Yehowa mɛwoɔ, mìsɔ mìwo jiwo pleŋ yí sɔ le godu nɔ Mawu Fyɔɖuxu lɔ. Vɔ mìʒan edɔngbegbe gbɔxwe awɛ. (Mt. 6:33) Le kpɔwɛ mɛ, le xexe vwin cɛ mɛɔ, mìʒan edɔngbegbe gbɔxwe atɛnŋ anɔ agbe asɔ koɖo Yehowa sewo yí agbeɖekɔ kunu so Fyɔɖuxu ŋɛnywi lɔ nu. (1 Tɛs. 2:2) Gbesɔ kpe niɔ, ci politiki nyɔwo dɔ yí xexe cɛ lɔ fɔn yí mama dojiɔ, éʒan edɔngbegbe gbɔxwe mìakpɔtɔ anyi akpaɖekɛjimanɔtɔwo. (Ʒan 18:36) Yehowa sɛntɔ sugbɔ dokɔ go eho cukaɖawo yí wodo gbazavi nɔ ɖewo, alo cu wo do gakpa mɛ, ɖo wogbe mɔ yewodado nu politiki nyɔwo mɛ o alo ayi ahwa o.

5. Nyi yí taɖo Sadɔki ʒan edɔngbegbe gbɔxwe anɔ godu nɔ Davidiɔ?

⁵ Denyi ci wosɔ Davidi sɔ ɖo fyɔ yí dɔ yí Sadɔki yi nɔ yí ayi kpɔ jijɔ ɖekɛ yɔ o. Éyi nɔtɔxu keŋ yí le gbesɔsɔ nɔ ahwa wawa. (1 Kro. 12:38) Éle gbesɔsɔ yí akplɔ Davidi do yí woayi wa ahwa keŋ ayi hwlɛn ta nɔ Izraɛliviwo le wowo ketɔnɔwo lɔ mɛ. Éwa mɔ Sadɔki deɖo nutɔxukpɔkpɔ sugbɔ le ahwawawa mɛ o, vɔ ényi mɛ ci yí gbenɔ dɔn.

6. Lé Davidi ɖo edɔngbegbe kpɔwɛ nywi ɖɛ nɔ Sadɔki doɔ? (Ehajiji Wema 138:3)

⁶ Fini Sadɔki ci yí nyi avɔnsatɔ vayi kpla edɔngbegbe soɔ? Ŋsu ŋsɛntɔnɔwo koɖo edɔngbetɔwo mɛ ele. Kankandoji li mɔ ékpla nu so wowo kpɔwɛwo mɛ. Le kpɔwɛ mɛ, lé Davidi sɔ edɔngbegbe yí “sɔ nɔ ŋkɔ nɔ Izraɛliviwo le ahwagbemɛ ” dɔ yí Izraɛliviwo pleŋ sɔ wowo jiwo keŋkeŋ sɔ nɔ godu ni. (1 Kro. 11:​1, 2, NWT) Davidi kannɔdo Yehowa ji gashiagamɛ mɔ yɛakpedo ye nu yeaɖu ye ketɔnɔwo ji. (Eha. 28:7; hlɛn Ehajiji Wema 138:3.) Sadɔki gbekpla nu so ŋsu egbejinɔtɔ buwo gbɔ shigbe Yoyada koɖo eviɛ Benaya ci yí nyi sɔja koɖo ŋsu 22 ciwo yí nyi ega le wowo kɔta mɛ ciwo yí vabɔ do Davidi nu. (1 Kro. 11:​22-25; 12:​26-28) Ŋsu ŋtɔ́wo ɖui koŋ yí sɔ Davidi sɔ ɖo fyɔ keŋ yí glɔn ta ni.

7. (a) Edɔngbegbe kpɔwɛ egbɛtɔ ciwo nu mìatɛnŋ akpla nu soɔ? (b) Nyi èkpla le nɔviŋsu Nsilu kpɔwɛ ci nyɔ wonu le video lɔ mɛɔ?

⁷ Enukplakpla so mɛ ciwo yí sɔ edɔngbegbe sɔ nɔ godu nɔ Yehowa cɛkpakpa kpɔwɛwo atɛnŋ adɔ yí mìaɖo ŋsɛn yí agbegbenɔ dɔn. Mìwo Fyɔ, Kristo Yesu, gbe sɛnŋsɛnŋɖe mɔ yedado nu politiki nyɔwo mɛ le Satana xexe cɛ mɛ o. (Mt. 4:​8-11; Ʒan 6:​14, 15) Ékannɔdo Yehowa ji gashiagamɛ yí akpɔ ŋsɛn. Jajɛ sugbɔ li yí do mahlɛn ciwo yí ɖo kpɔwɛ nywi ɖɛ yí ɖui yí gbe mɔ yewodasɔ yewo yexadohwɛnamɛnu sɔ mu numu o alo gbe mɔ yewodawa politiki nuwanawo o. Da nyɔ mɔ mìayi hlɛn ŋɖewo so ŋciwo mɛ woto le jw.org ji ba?a

KPEDO NƆVIOWO NU

8. Hwenuwo yí hamɛmɛshinshinwo ʒan edɔngbegbe keŋ ana kpekpedonu ŋtɔŋtɔ wowo nɔviwoɔ?

⁸ Yehowa mɛwo lɔn yí kpenɔdo wowonɔnɔwo nu. (2 Kor. 8:4) Vɔ hweɖewonuɔ, éʒan edɔngbegbe gbɔxwe woasɛnŋ awɛ. Le kpɔwɛ mɛ, nɔ ahwa jɔɔ, hamɛmɛshinshinwo kpɔɛni mɔ nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo ʒan ŋsɛndoamu yí woɖo anɔ godu nɔ wo yí taŋfuin woakpedo wo nu le gbɔngbɔn mɛ koɖo le ŋcilan mɛ hɛnnɛ. Lɔnlɔn ci hamɛmɛshinshinwo ɖo nɔ lɛngbɔ lɔwo dɔ yí wosɔnɔ wowo gbe do afɔku mɛ keŋ asɔ kpɔ eʒanwo gbɔ nɔ wo. (Ʒan 15:​12, 13) Le mɔ cɛ nuɔ, wokplɔkplɔ Sadɔki dɔngbegbe kpɔwɛ lɔ do.

9. Shigbe lé woŋwli do 2 Samiɛli 15:​27-29 ɖe, Nyi Davidi dɔ Sadɔki mɔ yɛ le waɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

⁹ Davidi gbe le afɔku mɛ. Eviɛ Abusalɔmu ɖui mɔ yeaxɔ efyɔʒinkpin lɔ le shi. (2 Sam. 15:​12, 13) Éle mɔ Davidi ɖo ashi le Ʒerusalɛmu le afɔdumɛ! Édo axwa yɔ yi sumɔviwo mɔ: “Mì ɖo a shi! Nɔ̀ mì de shi ɔ, Absalɔmu da na emɔ mì yí mì a yì o.” (2 Sam. 15:14) Ci sumɔvi lɔwo yikɔɔ, Davidi kpɔɛ mɔ anyɔ mɔ mɛɖeka acuin keŋ ana yeanyanya toto ciwo yí Absalɔmu wakɔ. Eyi edɔ Sadɔki koɖo avɔnsatɔ buwo nɔ woatrɔ yi ju lɔ mɛ keŋ adonɔ ŋɛwo ɖaɖa ye. (Hlɛn 2 Samiɛli 15:​27-29.) Woɖo awa nu le ayejeje mɛ. Afɔku le edɔ ci yí Davidi dɔ wo mɛ. Atɛnŋ ahɛn eku vɛ nɔ wo ŋtɔkpu. Kpɔɛ le susumɛ ŋci yí Absalɔmu ci yí nyi ŋsu egoyitɔ, ehlɔnɖetɔ koɖo amɛtrɔtomɛtɔ awa nɔ Sadɔki koɖo avɔnsatɔ lɔwo nɔ énya mɔ wotrɔtrɔ ye keŋ aglɔn ta nɔ Davidi ɖa!

10. Lé Sadɔki koɖo mɛ ciwo yí bɔ do nu wo glɔn ta nɔ Davidi doɔ?

¹⁰ Davidi wa toto ɖeka yí nunɔ Sadɔki koɖo Ushai ci yí nyi yi xlɔ egbejinɔtɔ bu mɔ wo le kpedo ye nu. (2 Sam. 15:​32-37) Ci wozɔn do toto lɔ jiɔ, Absalɔmu vakando Ushai ji, eyi Ushai dre lé woawɛ keŋ aje Davidi ji nɔ wo. Toto lɔ ana yí Davidi adrado ɖɛ nɔ amɛjijeje lɔ. Ecɛyɛɔ, Ushai gbevayi nu nɔ Sadɔki koɖo Abiata lé enu lɔwo ayi do. (2 Sam. 17:​8-16) Eyi ŋsu amɛve cɛwo do ŋɛ ɖaɖa Davidi. (2 Sam. 17:17) To Yehowa kpekpedonu mɛɔ, Sadɔki koɖo yi kpena avɔnsatɔwo wa enuveviwo yí sɔ hwlɛn agbe gan nɔ Davidi.—2 Sam. 17:​21, 22.

11. Lé mìasran Sadɔki dɔngbegbe do nɔ mìkpekɔdo mìwo nɔviwo nuɔ?

¹¹ Nɔ woyɔ mì mɔ mìwo le va kpedo nɔviwo nu le hwenu ɖyivɔnvɔnwo mɛ ɖe, lé mìatɛnŋ dasɛ edɔngbegbe Sadɔki tɔ han doɔ? (1) Kplɔ emɔdasɛnamɛ do. Le nɔnɔmɛ ŋtɔ́wo mɛɔ, éle veviɖe mɔ mìakpɔtɔ asɔ gbe ɖo ju. Mìɖo azɔn do emɔdasɛnamɛ ci alɔjedɔwaxu lɔ na mì ji. (Ebre. 13:17) Hamɛmɛshinshinwo ɖo atrɔ alenɔ ŋkuvi do emɔdasɛnamɛ ci wona kuso lé woadrado ɖɛ nɔ jɔjɔmɛfɔku ɖe koɖo ŋci woɖo awa nɔ jɔjɔmɛfɔku ɖe jɔ. (1 Kor. 14:​33, 40) (2) Nyi edɔngbetɔ vɔ jenɔ aye. (Elo. 22:3) Wanu le nunya mɛ. Ŋgbesɔ eoɖeki donɔ afɔku mɛ gbagbali o. (3) Kando Yehowa ji. Ðo ŋwi mɔ Yehowa jijiɛ veviɖe mɔ eo koɖo nɔviowo le nɔ sɛnsinɖe. Akpedo eo nu yí nado alɔ nɔviowo yí míale sɛnsinɖe.

12-13. Nyi èkpla le ŋci mɛ Viktor koɖo Vitalii to mɛɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

¹² Kpɔ enu ci yí jɔ do Viktor koɖo Vitalii ji ɖa. Nɔvi gbɔngbɔnmɛtɔ amɛve cɛwo wa dɔ sɛnsinɖe yí ma ŋɖuɖu koɖo eshi nɔ wowo kpena xɔsetɔwo le Ukraine. Viktor nu mɔ “Mìji ŋɖuɖu kpɔ to afishiafi yí blaŋblaŋ ɔ, ecukpewo ɖyinɔ trɔdo mì. Nɔvi ɖeka sɔ ŋɖuɖu ci yí ebɔ ɖɛ sɔ na mì. Enu cɛ ci yí ena mì, dɔ yí kunuɖetɔ sugbɔ kpɔ enu ci woaɖu aci agbe na nɔ hwenu ɖe. Ci mìdodoɔ ŋɖuɖu lɔwo do mìwo hun mɛɔ, woda bɔmŋbu ɖeka yí evaje mɛta 20 han nɔ mì. Le ŋkeke lɔ pleŋ mɛɔ, ŋfanfankwi nɔ Yehowa mɔ yi le naŋ edɔngbegbe ci ŋʒan keŋ akpɔtɔ akpekpeɛdo eŋɛnywidratɔ lɔwo nu.”

¹³ Vitalii nu mɔ “Éʒan edɔngbegbe sugbɔ. Anyi mɔzɔnzɔn ŋkɔtɔ xɔ gaxoxo wive. Ŋdokɔ gbe ɖaɖa mamimami hwenu ŋle mɔ lɔ ji yí yikɔ.” Vitalii gbe dɔn vɔ égbeje aye. Énu kpi mɔ: “Ŋkpɔtɔ biɔbiɔ Yehowa mɔ yɛ le naŋ nunya yí agbejenɔshi sɛnxu nɔ nyɛɖeki. Emɔ ciwo ji egawo nagbe mɔ wo le to ɖekɛwo ji ŋtonɔ. Lé ŋkpɔ nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo wakɔ dɔ doju do, do ŋsɛn anyi xɔse. Woɖe afɔku nuwo so mɔ lɔ ji, xɔ agban lɔwo yí gbena mì ŋɖuɖu koɖo texwe ciwo mìagbɔn le le mɔ lɔ ji.”

KPƆTƆ ANƆ GBEJI NƆ YEHOWA

14. Lé awa nɔ mì nɔ mɛɖe ci mìlɔn so gbeɖe Yehowa ɖɛɔ?

¹⁴ Ðeka le cukaɖa sɛnŋsɛnŋ ciwo yí adɔ mìagbɔjɔ yí nyi nɔ mìwo xomumɛtɔ ɖe alo exlɔ veviɖe so gbeɖe Yehowa ɖɛ. (Eha. 78:40; Elo. 24:10) Nɔ ekacaca ci yí le mìwo koɖo amɛ lɔ gblamɛ sɛnŋ ɔ, egbɔnnɔnu sɔwu mɔ mìaxɔ gbe do nɔnɔmɛ lɔ ji. Nɔ èto nɔnɔmɛ gbɔnnugbɔnnu ŋtɔ́ han ɖe mɛ kpɔɔ, Sadɔki gbejinɔnɔ kpɔwɛ lɔ atɛnŋ ado ŋsɛn eo.

15. Nyi yí taɖo Sadɔki ɖo agbedɔn gbɔxwe anɔ gbeji nɔ Yehowaɔ? (1 Efyɔwo 1:​5-8)

¹⁵ Sadɔki kpɔtɔ nɔ gbeji nɔ Yehowa ci yi xlɔ vevi Abiata degbenɔ gbeji can. Enu cɛ jɔ le vɔvɔnu nɔ Davidi cɛkpakpa. Hwenu Davidi le ku ba jiɔ, eviɛ Adonia tekpɔ mɔ yeaxɔ efyɔʒinkpin ci Yehowa ŋtɔ ɖo gbe mɔ yeasɔ na Salomɔ. (1 Kro. 22:​9, 10) Abiata ɖui mɔ yeanɔ godu nɔ Adonia. (Hlɛn 1 Efyɔwo 1:​5-8.) Ci Abiata wɛ ahan ɔ, denyi Davidi ɖekɛ yí denɔ gbeji nɔ o, vɔ nɔ Yehowa can! Àtɛnŋ akpɔ lé Sadɔki ale ŋshishi mɛ yí ase vevi sugbɔ do le susu mɛa? Na nɔ exwe kaɔ, yi koɖo Abiata wa dɔ doju shigbe avɔnsatɔwo nɛ. (2 Sam. 8:17) Wobɔ yí sɔnɔ “Mawu daka kɔkɔɛ lɔ.” (2 Sam. 15:29) Le tɔtɔmɛɔ, ŋsu amɛve cɛwo nɔ godu Davidi cɛkpakpa lɔ yí gbewa enu sugbɔ buwo.—2 Sam. 19:​11-14.

16. Nyi yí tɛnŋ kpedo Sadɔki nu yí ekpɔtɔ nɔ gbejiɔ?

¹⁶ Ci Abiata yɛ ɖui mɔ yedanɔ gbeji nɔ Yehowa can ɔ, Sadɔki yɛ mɔ yeakpɔtɔ anɔ gbeji ni. Davidi nya mɔ Sadɔki akpɔtɔ anɔ gbeji nɔ ye. Ci wovagban toto ci Adonia wakɔ ɖegbɔɔ, Davidi nu nɔ Sadɔki, Natan, koɖo Benaya mɔ wole shi ami nɔ Salomɔ nɔ anyi fyɔ. (1 Efy. 1:32-34) Ci Sadɔki nɔ koɖo Yehowa sɛntɔ egbejinɔtɔwo shigbe Natan koɖo mɛbu ciwo yí nɔ godu nɔ Efyɔ Davidi nɛɔ, eyi do ŋsɛn yi yí gbena edɔngbegbe yi. (1 Efy. 1:​38, 39) Hwenu Salomɔ vanyi fyɔɔ, ésɔ “Sadɔki sɔ ɖo ɖexotɔ gantɔ yoyu do Abiata tɔxu.”—1 Efy. 2:35.

17. Nɔ ao mɛ veviɖe mi egbeji nɔnɔ nɔ Yehowa ɖe, lé àtɛnŋ awa Sadɔki tɔ han doɔ?

¹⁷ Lé àtɛnŋ asran Sadɔki doɔ? Nɔ amɛ veviɖe ci èlɔn so gbeɖe Yehowa ɖɛɔ, ɖui akpɔtɔ anɔ gbeji nɔ Yehowa. (Ʒoz. 24:15) Yehowa ana eo ŋsɛn koɖo edɔngbegbe ci èʒan. Ðoŋ do nu yí adonɔ gbe ɖaɖa ni yí akpɔtɔ atenɔ gogo ao kpena xɔsetɔ egbejinɔtɔwo. Egbejinɔnɔ aotɔ le veviɖe nɔ Yehowa yí acu shi nɔ eo do nu.—2 Sam. 22:26.

18. Nyi èkpla so ŋci yí jɔ do Marco koɖo Sidse ji mɛɔ?

¹⁸ Kpɔ Marco koɖo ashiɛ Sidse kpɔwɛ. Wowo vi shinshin nyɔnuvi amɛve so le nyɔnɔnwi lɔ mɛ. Marco nu mɔ: “So hwenu èji ao viwoɔ, èlɔn wo sugbɔ eyi àwa enuɖekpokpui yí aglɔn ta nɔ wo nɔ afɔku ɖe ŋgbejɔ do wo ji o. Eyi taɖo ci woɖui yí so gbeɖe Yehowa ɖɛɔ, égban ji nɔ mì. Vɔ Yehowa kpedo mì nu mìdo ji. Éwɛ yí hwenu yí nyɛ ŋgbɔjɔɔ, ashinyɛ kpɔnɔ ŋsɛn eyi nɔ yɛ gbɔjɔɔ, nyɛ ma kpɔ ŋsɛn.” Sidse nu kpi mɔ: “Mìdatɛnŋ sun ji ado ji nɔ Yehowa dena mì ŋsɛn ci mìʒan hwenɔnu o. Ŋdonɔ hwɛ nyɛɖeki gbɛmɛgbɛmɛ mɔ enyɛ gbɔ yí afɛn lɔ so, eyi taɖo, ŋnunɔ lé ewakɔ nɔŋ nɔ Yehowa. Le hwenu kleŋ ɖe goduɔ, nɔvinyɔnu ɖeka ci ŋdegbekpɔ kpɔ o va jiŋ kpɔ yí sɔ alɔ dado abɔta nɔŋ yí glogloɔ ŋmɛ kpɔ nɔŋ yí nu mɔ, ‘Ðo ŋwi Sidse, ‘denyi eo yí wa afɛn o!’ Yehowa kpedo ŋnu yí ŋkpɔtɔ yí kpɔkpɔ jijɔ le yi sɛnsɛn mɛ.”

19. Nyi èɖui mɔ yeawaɔ?

¹⁹ Yehowa ji mɔ ye sɛntɔwo pleŋ le nyi edɔngbetɔwo shigbe Sadɔki nɛ. (2 Tim. 1:7) Vɔ deji mɔ mìaɖonɔŋ do mìwoŋtɔwo ŋsɛn nu o. Éji mɔ mìwo le kannɔdo ye ji. Eyi taɖo nɔ èvayi kpɔ eoɖeji le nɔnɔmɛ ɖe mɛ ci yí edɔngbegbe ʒan leɔ, trɔ akpɔ Yehowa. Kankandoji li mɔ áwɛ yí ànyi edɔngbetɔ shigbe Sadɔki nɛ!—1 Piɛ 5:10.