Lé Woana Enukplamu Mɛbuwo Do

1. Mi yí ɖo ana nukplamuɔ? Ðe mɛ.

LÉ EWANƆ nɔ eo kuso nukplamu nana mɛbuwo nuɔ? Ejɔnɔ eji nɔ mɛɖewo mɔ yewoawɛ. Vɔ mɛbuwo vɔnnɔ alo kpɔɛni mɔ yewodesun te yí ana kpla mɛbuwo o, yí wodevonɔŋ le wowoɖekiwo mɛ nɔ wowɛkɔ o. Ðekpokpuiɖe anyiɔ, mìwo pleŋ yí ɖo ana nukplamu hweɖewonu. Nyi yí taɖoɔ? Ðo Yesu nu mɔ woajeshi ye dokplɔtɔwo nɔ wodanasɛ lɔnlɔn nɔ wowonɔnɔwo. (Ʒan 13:35) Emɔ ɖeka ci nu mìadasɛ lɔnlɔn nɔ mìwo nɔviŋsu koɖo mìwo nɔvinyɔnuwo le yí nyi mɔ, mìana nukplamu wo nɔ mìkpɔ mɔ eʒan. Mawu Nyɔ lɔ nu mɔ: “ekplanana ci yí so ji mɛ” na yí “wotrɔnɔ exlɔ nywiwo.”—Elo. 27:​9, nwt.

2. Nyi hamɛmɛshinshinwo ɖo awaɔ, yí nyi yí taɖoɔ? (Kpɔ dakavi ci yí nyi “Nukplamu ci Wonanɔ le Kwɛshila Dodomɛ Bɔbɔwo mɛ.”)

² Vevitɔ hamɛmɛshinshinwo yí ɖo anya lé woana nukplamu nywi mɛbuwo do. Yehowa toto Yesu ji yí ɖo dɔ nɔ ŋsu cɛwo mɔ wo le kplɔ hamɛ lɔ. (1 Piɛ 5:​2, 3) Emɔ ɖeka ci ji woto yí wɛni yí nyi mɔ wozannɔ Bibla yí nanɔ nukplamuwo le hamɛ lɔ mɛ. Woɖo agbena kpla mɛ ɖeka ɖeka le hamɛ lɔ mɛ, woɖo agbekpedo mɛ ciwo yí so gbeɖe Yehowa ɖɛ can nu nɔ woatrɔ va hamɛ lɔ mɛ. Lé hamɛmɛshinshinwo koɖo mìwo pleŋ atɛnŋ awɛ ana nukplamu nywi mɛbuwoɔ?

3. (a) Lé mìatɛnŋ akplɛ yí anyi nukplamɛtɔ nywi doɔ? (Ezai 9:6; gbekpɔ dakavi ci yí nyi “Sran Yesu Nɔ Ènakɔ Nukplamu.”) (b) Nyi nu mìaxo nuxu so le nyɔta cɛ mɛɔ?

³ Mìatɛnŋ anyi nukplamɛtɔ nywi nɔ mìkpla nu sugbɔ so Bibla mɛ kpɔwɛwo mɛ, vevitɔ Yesu. Ŋkɔ ɖeka ci wona Yesu yí nyi “Enukplamɛtɔ Nywi.” (Hlɛn Ezai 9:6.) Le nyɔta cɛ mɛɔ, mìakpɔ ŋci mìawa nɔ wobiɔ mì nukplamu koɖo ŋci mìawa nɔ wodebiɔ nukplamu mì o. Mìagbekpɔ ŋci dɔ taɖo ele veviɖe mɔ mìana nukplamu nywi le gamɛ nywitɔ lɔ ji koɖo le emɔ nywitɔ lɔ nu.

NƆ MƐÐE BIƆ MÌ MƆ MÌWO LE NA YE NUKPLAMU

4-5. Nɔ mɛɖe biɔ nukplamu mì ɖe, nyi mìɖo awa doŋkɔɔ? Na kpɔwɛ ɖeka.

⁴ Nɔ mɛɖe biɔ mì nukplamu ɖe, enuŋkɔtɔ ci mìɖo awaɔ? Etɛnŋ dro mì yí mìakpɔɛ mɔ mìakpedo mɛ lɔ nu zeɖeka. Vɔ mìatɛnŋ abiɔ mìwoɖekiwo se mɔ, ‘ŋje yí ana nukplamu le nɔnɔmɛ cɛ mɛa?’ Hweɖewonuɔ, emɔ nywitɔ ci ji mìakpedo mɛɖe nu le yí nyi mɔ mìdana kpla ɖe yi o, vɔ yí aɖui ɖaɖa mɛɖe ci yí je yí ani nukplamu le nɔnɔmɛ ŋtɔ́ mɛ gbɔ.

⁵ Mìasɔ kpɔwɛ cɛ. Sɔɛ mɔ ao xlɔ vevi ɖe wuɔwuɔ edɔ sɛnŋsɛnŋɖe. Yí enu nɔ eo mɔ yejijiɛ edɔdadamɔnu hamɛhamɛ ci yí anyɔ nɔ ye, yí ebiɔ eo se mɔ ci eɔ kpɔ mɔ yɛanyɔ sɔwu ma. Ètɛnŋ kando ji mɔ edɔ̀dadamɔnu ɖe nyɔ, vɔ kpɔ denyi doto o, alo dexɔ kpla so edɔ̀ ɖe dada nu o. Le nɔnɔmɛ ŋtɔ́ mɛɔ, enunywi ci àtɛnŋ awa asɔ kpedo ao xlɔ lɔ nu yí nyi mɔ àji mɛɖe ci yí xɔ kpla so nyɔ lɔ nu nɔ akpedo nu.

6. Nyi yí atɛnŋ ana mìagbɔn ji ɖɛ gbɔxwe ana nukplamu mɛɖeɔ?

⁶ Nɔ mìkpɔ mɔ mìje yí ana nukplamu so nyɔ ɖe nu can ɔ, mìtɛnŋ nɔte nanɔ hwenu kleŋ ɖe gbɔxwe yí ana nukplamu mɛ ci yí biɔ nyɔ mì se lɔ. Nyi yí taɖoɔ? Elododo wema 15:28 nu mɔ “amɛnywiwo bu nɔ susu gbɔxwe nanɔ ɖoŋci.” Vɔ nɔ mìbui mɔ mìnya ɖoŋci lɔ ɖe? Mìtɛnŋ ji gamɛ yí awa numɛkuku yí ado gbe ɖaɖa. Eyí mìatɛnŋ akando ji mɔ mìwo ɖoŋci lɔ wa ɖeka koɖo Yehowa susu so nyɔ lɔ nu. Do jeshi enyɔnuɖɛtɔ Natan kpɔwɛ.

7. Nyi mìkpla le nyɔnuɖɛtɔ Natan kpɔwɛ lɔ mɛɔ?

⁷ Ci Efyɔ Davidi xokɔ nuxu koɖo enyɔnuɖɛtɔ Natan ɔ, énu ni mɔ yeji mɔ yeacu gbedoxɔ nɔ Yehowa. Natan ɖoŋci ni zeɖeka kaka mɔ yi le wɛ. Vɔ Natan ɖo aji Gamɛ abiɔ nyɔ lɔ Yehowa se doŋkɔ sa. Nyi yí taɖoɔ? Ðo Yehowa deji mɔ Davidi acu gbedoxɔ lɔ o. (1 Kro. 17:​1-4) Shigbe lé enujɔjɔ cɛ dasɛ yi nɛɔ, nɔ wobiɔ nukplamu mìɔ, mìawa nu le nunya mɛ, nɔ “nuxuxoxo ŋgbesɔ” nɔ mì o.—Ʒaki 1:19.

8. Susu bu ciwo yí dɔ mìakpɔ mìwoɖekiwo ji nywiɖe gbɔxwe ana nukplamu mɛɖeɔ?

⁸ Mìakpɔ susu bu ci yí taɖo mìɖo akpɔ mìwoɖekiwo ji nɔ mìjikɔ ana nukplamu mɛɖe: Nɔ mìna nukplamu mɛɖe yí esɔ gbeta ɖe ci yí vahɛn alɔzu va ni sɔɔ, anyi mìwotɔ kpaxwe ɖe can le mɛ. Eze petii mɔ, mìɖo susu nywi ciwo yí dɔ mìabu tamɛ kpɔ nywiɖe gbɔxwe ana nukplamu mɛɖe.

LÉ MÌAWƐ ANA NUKPLAMU NƆ WODEBIƆ MÌ O

9. Gbɔxwe woana nukplamu ɖe, nyi ji hamɛmɛshinshinwo ɖo akandoɔ? (Galatiatɔwo 6:1)

⁹ Hweɖewonuɔ, hamɛmɛshinshinwo ŋtɔwo ɖo asɔ gbeta ana nukplamu nɔviŋsu alo nɔvinyɔnu ɖe ci yí “ɖe afɔ dɔndɔn ɖe.” (Hlɛn Galatiatɔwo 6:1.) Gɔnmɛnuŋwlɛŋwlɛ Bibla nukplakpla tɔ nu mɔ: “Mɛɖe tɛnŋ sɔ gbeta dɔndɔn ɖewo ciwo yí adɔ avawa nuvɔn gangan ɖe le yiyimɛ.” Tajinu hamɛmɛshinshinwo tɔ yí nyi mɔ woakpedo mɛ lɔ nu nɔ akpɔtɔ anɔ emɔ ci yí kplɔ amɛ hɛn yi agbe mavɔ mɛ ji. (Ʒaki 5:​19, 20) Gbɔxwe yí amɛ lɔ axɔ nukplamu lɔ nywiɖeɔ, enu ŋkɔtɔ ci woɖo anya yí nyi mɔ woakando ji mɔ mɛ lɔ ɖe afɔ dɔndɔn nyao ma. Yehowa ɖe emɔ nɔ mìwo pleŋ mɔ mìakpɔ do ayexadohwɛnamɛnu mìwotɔ nu keŋ asɔ gbeta. (Rɔm. 14:​1-4) Vɔ nɔ nɔviŋsu ɖe ɖeɖeɛ afɔdɔndɔn ɖe nyao yí hamɛmɛshinshinwo sɔ gbeta mɔ yewoɖo ayi na nukplamu ɖewo yi ɖe?

10-12. Nyi hamɛmɛshinshinwo ɖo awa nɔ wonakɔ nukplamu ci wodebiɔ woɔ? Na kpɔwɛ ɖeka. (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

¹⁰ Denɔnɔ fafɛɖe nɔ hamɛmɛshinshinwo mɔ woana nukplamu ci mɛɖe debiɔ wo o. Nyi yi taɖoɔ? Apotru Pɔlu nu mɔ mɛɖe tɛnŋ ɖe afɔ dɔndɔn ɖe gbɔxwe yí avanya. Eyi taɖo hamɛmɛshinshinwo ɖo adra amɛ lɔ do doŋkɔ nɔ ale gbesɔsɔ yí axɔ nukplamu lɔ.

¹¹ Nɔ mìna nukplamu ci mɛɖe debiɔ mìɔ, ale shigbe agbledetɔ ɖe ci yí do jinuku do nyigban xuxu ji yí ale agbla jekɔ mɔ yɛ le shin hannɛ. Gbɔxwe agbledetɔ ɖe ado nuɔ, éjokonɔ nyigban lɔ yí ebubɔnɔ yí adra nyigban lɔ do nɔ ale gbesɔsɔ. Le yi goduɔ, édonɔ jinuku lɔ. Vɔvɔnuɔ, éwunɔ shi nɔ jinuku lɔ keŋ ana yí ashin. Le emɔ ɖekɛ lɔ ke nuɔ, gbɔxwe yí hamɛmɛshinshin ɖe ana nukplamu nɔvi ɖeɔ, anyɔ mɔ adra nɔvi lɔ do nywiɖe nɔ ale fafɛɖe nɔ nɔvi lɔ mɔ axɔ nukplamu lɔ. Le kpɔwɛ mɛ, hamɛmɛshinshin lɔ axo nuxu nɔ nɔvi lɔ le gamɛ nywitɔ ji yí ágbewɛ yí nɔvi lɔ anya mɔ nyɔna ye tɔye yí le veviɖe ni. Nɔ wojeshi nukplamunatɔ ɖe ɖɛ mɔ yɛlɔnnɔ amɛ yí gbefanɔ xomɛɔ, ale fafɛɖe nɔ mɛbuwo mɔ woaxɔ yí nukplamuwo.

¹² Le seŋkankan mɛɔ, hamɛmɛshinshin lɔ atɛnŋ adra nyigban lɔ do le kpɔwɛnyɔnunu mɛ nɔ èdasɛ nɔ mɛ lɔ nɔ anya mɔ mɛshiamɛ yí wanɔ afɛnwo yí mìʒannɔ nukplamu hweɖewonu. (Rɔm. 3:23) Hamɛmɛshinshin lɔ asɔ gbemɛ fafa yí azan enuŋwlɛŋwlɛ lɔwo koɖo bubu gangan, keŋ asɔ dasɛ ni petii mɔ yi ɖe afɔ dɔndɔn ɖe. Nɔ nɔvi lɔ vado jeshi mɔ yewa afɛn ɖeɔ, hamɛmɛshinshin lɔ “ado jinuku lɔ” le kpɔwɛnyɔnunu mɛ, nɔ ézan enyɔgbe fafɛwo yí sɔ dre enu ci eɖo awa keŋ aje agbla adra yi nɔnɔmɛ lɔ do. Le vɔvɔnuɔ, hamɛmɛshinshin lɔ “awu shi” jinuku lɔ, nɔ ékanfu nɔvi lɔ so ji mɛ yí do gbe ɖaɖa do ta ni.—Ʒaki 5:15.

13. Lé hamɛmɛshinshinwo awɛ anya mɔ mɛ ci yewona nukplamu lɔ mɔŋje nukplamu lɔ mɛ nywiɖeɔ?

¹³ Hweɖewonuɔ, mɛ ci yí nakɔ nukplamu lɔ tɛnŋ nu enyɔ bu yí mɛ ci yí xɔkɔ nukplamu lɔ tɛnŋ wa afɛn ase nukplamu lɔ mɛ. Nyi hamɛmɛshinshinwo atɛnŋ awa nɔ ŋgbejɔ ahan ɔ? Wotɛnŋ yi susu vevi lɔwo ji yí asɔ ayejeje abiɔ enyɔwo yi se. (Ŋun. 12:11) Ðoŋci ci mɛ lɔ ana akpedo nukplamɛtɔ lɔ nu yí akando ji mɔ mɛlɔ mɔŋje nukplamu ci ye ni mɛ nywiɖe.

NUKPLAMUNANA LE GAMƐ NYWITƆ JI KOÐO LE EMƆ NYWITƆ NU

14. Mìɖo ale dɔmɛzi ji hwenu mìnakɔ nukplamua? Ðe mɛ.

¹⁴ Mì pleŋ yí nyi nuvɔnmɛwo, eyi taɖo mìwanɔ ŋɖe alo nunɔ enyɔ ɖe ciwo yí venɔ mɛbuwo nu. (Kol. 3:13) Mawu Nyɔ lɔ na mì nya mɔ hweɖewonuɔ, mìtɛnŋ vado dɔmɛzi nɔ mìwonɔnɔwo ŋtɔkpu. (Efe. 4:26) Vɔ mìɖo acɔ mìwoɖekiwo nɔ mìŋgbevale dɔmɛzi ji keŋ ana nukplamu mɛbuwo o. Nyi yí taɖoɔ? Ðo “dɔmɛzidodo de hɛnnɔ agbe jɔjwɛ ci yí dronɔ Mawu va o.” (Ʒaki 1:20) Nɔ mìna nukplamu hwenu mìle dɔmɛzi jiɔ, mìadahɛn nu sɔwu nunywiwawa. Ecɛ dedasɛ mɔ mìdeɖo anu mìwo susuwo koɖo le enuwo wakɔ nɔ mì do gbeɖe nɔ mɛ ci yí dokɔ dɔmɛzi nɔ mì o. Vɔ nɔ mìnɔ te keke dɔmɛzi lɔ fa nɔ mìɔ, atɛnŋ ana yí mìaxo nuxu nɔ mɛ lɔ nywiɖe sɔwu. Mìakpɔ kpɔwɛ nywi ci egbejinɔtɔ Job nukplamunatɔ Elihu ɖo ɖɛ nɔ mì.

15. Nyi èkpla le Elihu kpɔwɛ lɔ mɛɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

¹⁵ Elihu nɔ Job gbɔ na nɔ ŋkeke sugbɔ yí ɖokɔ to yi hwenu yí éhwlɛnkɔ ta nɔ yiɖeki so ehwɛdoamɛ ciwo yí akɔnfanamɛtɔ ŋsukantɔ lɔwo duikɔ. Job nu ku lanmɛ nɔ Elihu. Vɔ Elihu can vado domɛzi sugbɔ, ɖo Job nu nyɔ ɖewo so Yehowa nu ciwo yí desɔgbe o, keŋ sɔ susu ɖo yiɖeki ji ɖoɖu. Ci ele ahan can ɔ, Elihu gbɔnjiɖɛ keke vana nɔ hwenu yí axo nuxu yí hwenu evatɔ nukplamu lɔ nana Job ɔ, éxo nuxu koɖo xomɛfafa koɖo bubu gangan. (Job 32:2; 33:​1-7) Elihu kpɔwɛ lɔ kpla nyɔnɔnwi vevi ɖeka mì: Woana nukplamu ɖe nywiɖe nɔ wosɔ lɔnlɔn koɖo bubu yí na nukplamu lɔ le gamɛ nywitɔ ji koɖo le emɔ nywitɔ nu.—Ŋun. 3:​1, 7.

KPƆTƆ ANAKƆ NUKPLAMU YÍ AGBELƆN AXƆNƆ

16. Nyi èkpla le Ehajiji Wema 32:8 mɛɔ?

¹⁶ Nyɔta cɛ kpukpui vevi nu mɔ ‘Yehowa nanɔ nukplamu mì yí yi ŋkuviwo gbele mì ji.’ (Hlɛn Ehajiji wema 32:8.) Ecɛ dasɛ mɔ ákpɔtɔ anɔkɔ godu nɔ mì, denanɔ nukplamu mì yí anyi evɔ o, vɔ égbekpenɔdo mì nu nɔ mìawa do ji. Kpɔwɛ nywi enyi nɔ mì! Nɔ emɔ hun nɔ mì yí mìana nukplamu mɛbuwoɔ, mì le ɖui yí asran Yehowa yí mìwo ŋkuviwo akpɔtɔ ale wo ji, yí awa ŋɖekpokpui ci ji mìsun yí akpedo wo nu nɔ enuwo amlɛ nɔ wo.

17. Nɔ hamɛmɛshinshinwo zan Bibla keŋ yí sɔ na nukplamu ɖe koŋ mɛɖe ɖe, nyi wodadasɛ mɔ yewonyiɔ? Ðe mɛ. (Ezai 32:​1, 2)

¹⁷ Mìɖo ana nukplamu nywi mɛbuwo yí agbexɔ nukplamu le mɛbuwo gbɔ evyɛ sɔwu sa. (2 Tim. 3:1) Hamɛmɛshinshin ciwo yí zannɔ Bibla yí sɔ nanɔ nukplamu ɖe koŋ mɛbuwo “le shigbe eshi lolui ci yí sakɔ to nyigban xuxu ji nɛ.” (Hlɛn Ezai 32:​1, 2.) Exlɔ ciwo yí nya enu ciwo mìji mɔ mìase gan yí nunɔ enu ciwo mìɖo aseɔ, nanɔ mì enunana vevi ɖeka ci yí le shigbe “atɔ shikatɔ ci yí le egacuho gban mɛ nɛ.” (Elo. 25:11) Mì pleŋ atɛnŋ akpɔtɔ aɖoɖoɔ ŋɖɛnyanya ci mìʒan keŋ ana nukplamu nywi mɛbuwo.