Ol Yangfala Oli Askem . . .
?Olsem Wanem Mi Save Stretem Laef Blong Mi?
JOHN i talem se: “Mi no save go insaed.” Hem i stap stanap afsaed long Haos Kingdom blong Ol Wetnes blong Jeova. Taem hem i yangfala, hem i lego Kristin laef mo hem i ronem wan laef blong brekem loa, tekem drag, mo mekem ol rabis fasin long saed blong seks. Nating se hem i ronem ol rabis fasin ya blong plante yia, be hem i no save fogetem Baebol, ale hem i go long wan Haos Kingdom—be hem i fraet tumas blong go insaed. “Yu no kasem save,” hem i talem long wan man we i traem pulum hem blong go insaed. “Mi mi mekem tumas bigfala sin. Mi no ting se i gat wan rod blong Jeova i save fogivim mi long ol samting we mi bin mekem.”
Plante yangfala oli no moa wantem folem ol rul, skul, mo stret fasin blong papa mama blong olgeta. Hem i wan samting blong sapraes we i nogud olgeta, taem ol yangfala we oli gruap wetem papa mo mama we oli fraetgud long God, oli mekem ol rabis fasin. Be nating se plante lelebet oli bin folem rod ya, biaen, samfala oli harem nogud from we oli luksave se laef blong olgeta i no gat mining. Mo ol fasin olbaot we oli stap mekem, oli no save blokem tingting ya. (Proveb 14:13) Sam yangfala, afta we oli harem nogud long ol trabol we oli kasem from ol rabis fasin we oli mekem, oli wantem stretem laef blong olgeta mo kambak long ol trutok blong Baebol we oli bin lanem taem oli pikinini. ?Be oli save mekem olsem?
Wan Boe We i Stronghed i Ronwe Long Haos
Parabol blong Jisas long Luk 15:11-32 i mekem plante poen long saed blong bisnes ya i kam klia. Hemia parabol blong boe we i lusum rod, no pikinini we i westem ol samting we hem i gat. Store ya i talem se: “I gat wan man we i gat tu pikinini blong hem. Nao sekenbon long tufala i talem long papa blong hem, i se, ‘Papa, plis yu seraot olting blong yu we bambae oli blong mitufala, blong mi mi save tekem haf blong mi naoia.’ Nao papa blong tufala, hem i seraot olting blong hem long tufala pikinini blong hem. Biaen i no longtaem, sekenbon ya i tekem ol samting ya we oli blong hem . . . i aot long ples blong hem, i go long wan narafala kantri longwe.”
!Yangfala ya i no go agensem papa blong hem from we papa i no gat sore, i kilim hem, no i mekem i strong tumas long hem! No gat. Folem Loa blong Moses, wan pikinini boe i gat raet long haf blong ol samting blong papa blong hem, be oltaem samting ya i kamaot afta we papa blong hem i ded nomo. (Dutronome 21:15-17) !Boe ya i strong tumas long papa blong hem, taem i askem haf blong hem kwiktaem olsem! Be nating, papa blong hem we i laekem tumas boe blong hem, hem i agri. (Skelem Jenesis 25:5, 6.) Taswe, i klia se, i no papa we tingting blong hem i no stret, be yang boe ya nao, we tingting blong hem i no stret. Olsem wan man blong stadi, nem blong hem Alfred Edersheim i talem, ating boe ya i no laekem “program mo ol rul we hem i mas folem long haos,” mo hem i tingbaot hem wan nomo, mekem se hem i “wantem kam fri mo pleplei.”
Olsem wan haf blong “Ol Yangfala Oli Askem . . . ” i soemaot finis, i no olgeta papa mama we oli gat kaen fasin mo oli tingbaot ol pikinini blong olgeta.a Be taem papa no mama i no gat sore no i mekem i strong tumas, fasin agens i no rod blong winim. Fasin agens ya i save spolem yu. Tingbaot parabol blong Jisas bakegen. Afta we yangfala man ya i go longwe long ples blong hem, hem i “spolem mane blong hem long ol rabis fasin we i stap mekem, gogo mane blong hem i finis. Nao long taem ya, olgeta long kantri ya oli gat hadtaem, from we oli no gat kakae, mo man ya i trabol tumas.” Be samting ya i no mekem hem i luksave rong blong hem. Hem i ting se hem i save folem tingting blong hem yet, ale hem i “go wok blong wan man blong kantri ya, mo man ya i sanem hem blong i go givim kakae long ol pig blong hem. Mo long tingting blong hem, hem i talem se ‘Man, sipos mi save fulumap bel blong mi long ol rabis kakae ya we ol pig ya oli stap kakae, hemia i gud tumas.’ Be i no gat man i givim kakae long hem.”
Wan man blong stadi Baebol, nem blong hem Herbert Lockyer, i talem se: “Ol man Jyu we oli stap lesin long Jisas ating oli sek taem oli harem tok blong hem, se boe ya i ‘givim kakae long ol pig,’ from we long ol man Jyu, i no gat wan narafala wok we i daon moa.” Long sem fasin tede, olgeta we oli lego ol trutok blong Baebol, plante taem oli foldaon long sam trabol we oli had, no we oli blong sem nomo. Wan Kristin gel we i ronwe long haos i talemaot se: “Olgeta mane blong mi, mi spenem long drag, mi no moa gat mane blong ol narafala samting. Ale mi stat stilim eni samting we mi save stilim long ol stoa, blong sapotem nogud fasin blong mi blong tekem drag oltaem.”
“Tingting Blong Hem i Kambak”
?Boe ya we i lusum rod, hem i mekem wanem taem hem i kasem ol bigfala trabol ya? Jisas i talem se, biaen “tingting blong hem i kambak.” Long lanwis blong Grik, toktok ya i minim “kam insaed long hem wan.” Long narafala toktok, hem i minim se hem i bin “stap afsaed long hem wan” long wan wol we i no tru mo i krangke. Hem i blaen we i no save luksave se hem i stap long wan bigfala trabol.—Skelem 2 Timote 2:24-26.
Sam yangfala tede we oli gat fasin agens oli sek taem oli luksave trabol we oli stap long hem. Taem oli kasem ol nogud frut blong wael laef blong olgeta—stap long presin, karem bigfala kil long bodi blong olgeta, ol rabis sik long saed blong seks—hem i wan taem we oli save stat blong tingting dip. Oli rili luksave mining blong Proveb 1:32 se: “Fasin agens blong wan man we i no waes i save kilim hem i ded.”
Tingbaot yangfala Elizabeth, we i lego papa mama blong hem mo i stat tekem drag. Hem i talem se: “Mi mi fogetem Jeova.” Be biaen, taem hem i visitim Nyu Yok, hem i pas fored long wol hedkwota blong Ol Wetnes blong Jeova. ?Wanem samting i hapen? Hem i tingtingbak, nao i talem se: “Mi harem i soa long tingting mo hat blong mi. ?Wanem samting mi bin mekem? ?Olsem wanem laef blong mi i kam fulap long trabol olsem, mo from wanem mi letem blong i kam olsem?”
Taem boe we i lusum rod i luksave se laef blong hem i rili kam nogud, hem i mekem wan strong disisen—!blong gobak long haos blong hem mo stretem laef blong hem! ?Be papa blong hem bambae i harem olsem wanem, afta olgeta nogud samting we boe blong hem i mekem blong spolem hem mo blong gyaman long hem? Store i givim ansa, se: “Taem hem i stap longwe yet, papa blong hem i luk hem, mo i sore tumas long hem. Nao papa blong hem i resis, i go mitim hem, nao i putum han blong hem i goraon long hem, i kis long hem.” !Yes, yangfala ya i no talemaot yet ol tok blong talem sore we hem i reregud long hem, be papa blong hem i soemaot lav mo fasin fogif fastaem!
Mekem Ol Trabol Oli Stretgud Wetem God
Boe we i lusum rod, hem i talem long papa blong hem se: “Papa, mi mi mekem i nogud long God, mo i nogud long yu tu.” ?Wanem lesen yumi kasem from? !Ol yangfala we oli ronwe long ol rod blong God oli no save stretem laef blong olgeta gogo oli “mekem ol trabol oli stret” fastaem wetem God hem wan! (Aesea 1:18) Yumi save talem tangkyu long Jeova we i stap mekem rod blong yumi save kambak long hem. I tru se, papa ya long parabol blong Jisas, hem i gat fasin olsem Jeova God. God i stap soemaot fasin ya blong fogif, taem hem i talem long ol man we oli mekem bigfala sin be biaen oli tanem tingting blong olgeta, se: “Yufala i mas kambak long mi nao, blong mi tu mi save gobak long yufala.” (Malakae 3:7; skelem Ol Sam 103:13, 14.) Be ol man ya oli mas mekem olsem ol man Jyu we oli mekem sin long taem blong Baebol, oli mas mekem strong disisen ya: “Yumi mas skelem ol rod blong yumi, yumi mas jekem olgeta mo yumi mas gobak long Jeova.”—Lamentesin 3:40.
Samting ya i minim blong luklukgud long rod blong yu we yu stap folem ol nogud fasin. Taem wan yangfala we i mekem bigfala sin i skelem fasin blong hem, samting ya i mas pusum hem blong talemaot ol sin blong hem long fored blong Jeova God. Man blong raetem Sam i talem: “Taem mi mi no talemaot ol sin blong mi long yu, mi slak we mi slak, . . . Nao mi talemaot ol sin blong mi long yu, mi no moa haedem ol samting nogud we mi mi mekem. Nao yu yu fogivim mi from olgeta sin blong mi.”—Ol Sam 32:3-5.
?Olsem wanem nao sipos wan yangfala i mekem sam fasin we oli rili nogud—maet spolem pikinini long bel, fasin blong slip olbaot, tekem drag, no sam narafala fasin blong brekem loa? Yumi kasem save se, wan man olsem i save harem se hem i no stret blong kasem fasin fogif. John, we haf ya i tokbaot hem fastaem, hem i harem olsem. Taswe hem i stap stanap afsaed long Haos Kingdom gogo wan elda blong kongregesen i eksplenem wetem kaen fasin se King Manase tu i bin mekem sam bigfala sin long Isrel bifo—!olsem fasin blong kilim man i ded! Be, Jeova i fogivim hem. (2 Kronikel 33:1-13) John i talem se, “Elda ya i sevem laef blong mi.” Taem John i save se hem i save kasem fogif, hem i no moa fraet blong go insaed long Haos Kingdom mo askem help.b
Plante yangfala we oli stap long trabol olsem oli nidim help tu blong stretem ol trabol ya wetem God, mo ol elda long kongregesen oli save givhan bigwan long saed ya. Oli save lesin mo traem kasem save long filing mo tingting blong wan yangfala, taem hem i stap ‘talemaot klia ol sin blong hem.’ Mo tu, oli save stretem hem mo givim ol gudfala advaes we oli save wok. Wan eksampel, oli save mekem rod blong yangfala ya i gat wan man blong ‘tijim hem bakegen long ol stampa samting long Tok blong God’ tru long wan Baebol stadi. Mo sipos hemia we i mekem sin i faenem i had blong prea, wan elda i save prea wetem hem. Baebol i mekem promes ya se, “Prea blong man we i bilif bambae i sevem sikman ya.”—Jemes 5:14-16; Hibrus 5:12.
Mekem Rod Blong Yu i Stret
I tru se, fasin blong mekem ol samting oli stret wetem God, hemia i faswan samting nomo. Boe we i lusum rod i talem sore long papa blong hem tu. Long sem fasin, ol yangfala we oli mekem sin oli mas soem long papa mama blong olgeta se oli rili sore we oli bin spolem tufala. Talem sore long fasin we i rili kamaot long hat, i save givhan bigwan blong mekem se soa we oli harem i godaon, mo i save mekem se oli glad blong givhan long yangfala ya. Wan yangfala we i bin ronwe be biaen i kambak long haos wetem wan pikinini blong rod, i tingtingbak se: “Mama mo Papa blong mi oli soem bigfala lav long mi.”
Wan yangfala we i wantem mekem God i glad i mas ‘stap wokbaot long gudfala rod nomo.’ (Hibrus 12:13) Samting ya i save minim se hem i nidim blong jenisim laef blong hem, sam fasin blong hem, mo sam fren blong hem. (Ol Sam 25:9; Proveb 9:6) I impoten tu blong folem wan program blong stadi hem wan. Wan gel we bifo i gat fasin agens, i talem se: “Mi ridim Baebol evri dei mo mi ridim olgeta buk we oli stanap long Baebol we Ol Wetnes blong Jeova oli wokem. Mi tangkyu bigwan long God from we hem i givim jans long mi namba tu taem.”
Jon i talem smol tok ya blong tokbaot laef blong hem, se: “Mi tingbaot olgeta taem we mi bin westem. Mi tingbaot ol gudfala frut we oli save kamaot sipos mi bin mekem ol gudfala fasin long laef blong mi bifo. Be mi no save jenisim ol samting we oli pas finis.” Yumi glad se yumi stap wosip long wan God we i gat fasin sore mo we i glad blong askem olgeta we oli lego hem blong kambak long hem bakegen. ?From wanem yu no wantem talem yes long hem mo kambak?
[Ol Futnot]
a Lukluk “Ol Yangfala Oli Askem . . . ?From Wanem Mi Mas Obei Long Papa Mama Blong Mi?” long Wekap! blong Desemba 22, 1994 (Engglis mo Franis).
b Sipos yu no gruap olsem wan Kristin be yu luk se yu nidim blong jenisim laef blong yu, wan gudfala samting blong mekem fastaem, hemia blong visitim wan Haos Kingdom blong Ol Wetnes blong Jeova. Askem wan fri Baebol stadi. Long rod ya yu save kasem help we yu nidim blong stretem laef blong yu.
[Tok blong pija long pej 28]
Ol Kristin we oli bigman long saed blong speret oli save givhan long yu blong stretem laef blong yu