?I Stret Blong Krae Blong Soem Sore?
DOKTA Elisabeth Kübler-Ross i raetem wan buk, nem blong hem On Children and Death. Hem i se: “Plante man mo woman oli harem nogud yet from ol samting we i spolem filing blong olgeta taem oli pikinini nomo. Taswe, ol pikinini oli mas harem se i stret blong krae, we i no gat man i talem tok long olgeta se oli bebi, oli woman, no se ‘ol bigman oli no stap krae.’ ”
Tingting ya i defren olgeta long sam ples we fasin blong ol man hemia se oli no stap soemaot filing blong olgeta nating.
Tok Blong Wan Man Blong Berem Dedman
Toktok blong wan man blong berem dedman long New York, nem blong hem Robert Gallagher, i soemaot tufala tingting ya. Wekap! i askem long hem sipos fasin blong ol man we oli bon long Amerika mo ol man Latin Amerika i defren taem wan fren blong olgeta i ded.
Hem i ansa olsem: “Yes, oli defren. Taem mi statem wok ya blong berem ol dedman samtaem afta long 1950, i gat plante man Itali we oli kam stap long taon blong mifala. Olgeta ya oli krae bigwan taem man i ded. Be naoia, ol pikinini mo smol bubu blong ol man Itali ya olgeta oli stap, mo oli no krae tumas. Oli no stap soemaot filing blong olgeta plante.”
Ol man Isrel long Baebol oli no haedem sore mo filing blong olgeta taem oli harem nogud. Tingbaot stori blong Jekob, taem hem i ting se wan wael anamol i bin kakae pikinini blong hem Josef. ?Hem i mekem wanem? “Nao [Jekob] i harem nogud tumas, i terem ol klos blong hem from, nao i putum ol rabis klos nomo, mo i stap krae longtaem from pikinini ya blong hem. Ol narafala pikinini blong hem, wetem olgeta gel blong hem oli kam blong traem mekem hem i harem gud bakegen, be hem i no save harem gud, i stap talem se, ‘Sipos mi ded, mi go long [“Seol,” NW ], be bambae mi stap krae yet from pikinini ya blong mi.’ Nao hem i gohed, i stap krae from pikinini ya blong hem.” (Jenesis 37:34, 35, mifala nomo i putum italik) Yes, Jekob i no sem blong krae from boe blong hem we i lus.
Defren Kantri, Defren Fasin
I tru, fasin blong ol man i no sem mak long evri kantri. Ol man Naejeria, oli gat plante pikinini mo plante oli ded tu from ol sik. Be wan man blong raetem ol buk we i stap long Afrika 20 yia finis, i talem se long plante ples long Naejeria, “taem wan pikinini i ded, oli krae bigwan, antap moa, sipos pikinini ya i fasbon no i wan boe. Samting we i defren, se oli no krae longtaem. Oli no gohed blong krae blong plante manis mo yia.”
Long ol kantri klosap long solwota blong Mediterenean mo long Latin Amerika, ol man oli gruap wetem fasin blong soemaot filing blong olgeta. Oli soemaot long ol narafala sipos oli glad no oli harem nogud. Taem oli talem halo, oli no jes sekhan, be oli holholem olgeta. Long sem fasin, taem wan man i ded, oli krae bigwan mo wota blong ae i ron.
Wan woman blong raetem ol buk, nem blong hem Katherine Fair Donnelly, i talem se taem wan pikinini i ded, papa blong hem “bambae i harem nogud tumas long filing blong hem from we hem i lusum pikinini blong hem. Be, hem i mekem hem wan i harem nogud moa taem hem i wari se sipos hem i krae bambae ol man oli no moa tinghae long hem olsem wan strong man.” Woman ya i gohed se: “Nating se i olsem, taem wan pikinini i ded, i no moa taem nao blong tingbaot wanem rul i stret no i no stret blong folem blong soemaot filing. I stret nomo blong krae blong mekem sore i finis, olsem we dokta i mas katem wan boela blong mekem soa i finis.”
Taswe, long sam kantri, ol man oli krae moa blong soemaot sore, i bitim long sam narafala kantri. Be yumi no mas ting se man we i krae hem i slak mo i no gat strong tingting. Jisas tu i “krae” taem fren blong hem Lasaros i ded, nating se hem i tingting finis blong mekem hem i laef bakegen.—Jon 11:35.
[Tok makem poen blong pija long pej 12]
Jekob i no sem blong krae taem boe blong hem i lus