Sam Nyus Blong Wol
Ol Katolik Mo Fasin Blong Spolem Bel
Ten yia bifo, Katolik Jyos long Itali i bin singaot ol man blong hem blong oli vot blong talem se oli no agri long fasin blong spolem bel. Be Katolik Jyos i lus long vot ya. Ale i no longtaem, long wan leta we ol bisop blong Itali i raetem, ol haeman blong Katolik Jyos oli talem bakegen se: “Ol Kristin oli mas agensem fasin blong spolem pikinini mo oli no mas joen nating blong mekem fasin ya. Hemia wan impoten loa blong jyos. Loa ya i stap long hat blong enikaen man mo Jyos i agri long hem. Jyos i gat ol rul blong hem, taswe sipos sam Kristin oli spolem pikinini blong ol no oli joen blong mekem fasin ya, bambae Jyos i putumaot olgeta.”
?Be ol man Itali oli tingbaot fasin blong spolem pikinini olsem wanem? Oli askem kwestin ya long 2,040 man i no longtaem. Ripot ya i soemaot we ol man Itali oli gat fo bigfala risen blong spolem pikinini: (1) Sipos maet mama i save lus from pikinini we i stap long bel blong hem. Ale, 83 % blong ol man we oli askem kwestin long olgeta oli talem se i oraet nomo we ol mama olsem oli spolem pikinini blong olgeta. (2) Sipos dokta i talem se bambae pikinini i gru i kam nogud. Ale, 76,3 % oli talem we i moa gud blong spolem pikinini bifo we i olsem. (3) Sipos woman we i gat bel i save kasem trabol long bodi blong hem. Ale, 71,1 % oli agri blong spolem pikinini. (4) Taem woman i gat bel from we man i fosem hem blong tufala i slip tugeta. Ale, 55,2 % oli ting se i oraet nomo sipos hem i spolem pikinini ya. Wan nyuspepa, nem blong hem La Repubblica, i talem se long Itali, namba blong ol man we oli agri blong woman i spolem pikinini blong hem i olsem: Wan i agri tri no gat, wan i agri tri no gat. Oli agri “sipos woman tu i agri blong mekem olsem, mo nating se pikinini i big olsem wanem.” Evri yia long Itali, i gat raonabaot long 300,000 woman oli spolem pikinini blong ol. Long ol woman ya, sam oli folem ol loa we kantri i putum blong spolem bel, be sam narafala oli spolem bel long haed.
I luk olsem we ol haeman blong Katolik Jyos oli no tijimgud ol man blong olgeta blong oli obei long ol rul we oli putumap, mo oli no winim respek blong ol man blong ol. Be ol tru Kristin oli lanem tingting blong Baebol long impoten bisnes ya. From we olgeta oli respek long ol hae rul we Baebol i talemaot, olgeta oli no yusum fofala risen we yumi jes tokbaot mo oli no spolem pikinini we i stap long bel blong mama.—Eksodas 21:22-25; ridim Ol Sam 139:14-17; Jeremaea 1:5.
?Oli No Stret Long Taem Blong Yumi?
Long Ostrelya, stret long Adelaid, wan pris blong Anglikan Jyos i talem se tede oli givim plante woning long ol man, blong oli no slip olbaot mo oli no mekem krangke wetem woman no man we i mared finis. Be pris ya i talem se ol woning ya oli no stret long taem blong yumi, mo oli no Kristin. Long wan stadi we hem i jes mekem long saed blong seks, hem i talem se sipos wan woman mo wan man tufala i mekem promes blong mared, nao tufala i slip wanples bifo we tufala i mared, samting ya i no min oltaem we tufala i sin. Hem i talem tu se samtaem fasin blong man we i slip wetem man bakegen, no woman wetem narafala woman bakegen i oraet nomo. Long nyuspepa Courier Mail blong Brisban, wan man we i karem tok blong ‘Yunaeting Jyos’ long Ostrelya i talem se hem i “agri nomo long ol stampa rul we stadi ya i makem gud.”
Be narakaen olgeta, God i wantem we ol man oli “no mekem ol fasin nogud wetem woman.” Baebol i talem se: “Man we i stap ronem woman, mo man we i stap prea long ol narafala god, bambae oli no save go insaed long nyufala wol ya. Man we i stap slip wetem woman blong narafala man, mo woman we i mekem i krangke long man blong hem, mo man we i stap slip wetem man, mo woman we i stap slip wetem woman, bambae oli no save go insaed long nyufala wol ya we God i king long hem.” (1 Tesalonaeka 4:3, 4; 1 Korin 6:9, 10) Ol man we oli bilif we Baebol i Tok blong God oli agri se ol rul ya we Baebol i givim long saed blong seks, olgeta tu oli kam long waes Man ya we i wokem yumi. Plante man tede oli ting se ol rul blong Baebol ‘oli no stret long taem blong yumi.’ Be laef blong ol man we i folem ol rul ya i pruvum se ol rul ya oli stret long taem blong yumi, mo oli gudwan blong mekem famle i joengud. Ol man we oli mekem nogud wetem man no woman, tingting blong ol i save kam slak, mo oli save kasem sam rabis sik. Be ol man we i folem ol advaes blong Baebol oli no save kasem trabol olsem.