Gohed Blong Talemaot Woning Blong Narakaen Wok Blong Jeova
“Bambae Jeova i girap, olsem hem i bin mekem long bigfala Hil ya Perasim. Bambae hem i kros, olsem bifo long flat ples kolosap long Gibeon.”—AESEA 28:21.
1, 2. ?Wanem narakaen wok we Jeova i mekem blong givhan long ol man blong hem long taem blong Deved?
!WAN defren samting! !Wan narakaen wok olgeta! Hemia nao samting we Jeova i mekem blong givhan long ol man blong hem long taem bifo, biaen long yia ya 1100 B.K.T. Mo narakaen samting ya we i mekem long taem ya i pija blong wan wok we i narakaen moa, we hem i rere blong mekem naoia. ?Wanem samting ya we hem i mekem long taem bifo? I no longtaem biaen we Deved i kam king long Jerusalem, ol man Filistia raonabaot oli kam agens long Jerusalem. Samting ya nao i mekem narakaen wok ya blong Jeova i kamaot. Fastaem, ol man Filistia oli kam spolem ol man long flat ples blong Refaim. Nao Deved i askem long Jeova se hem i mas mekem wanem. Jeova i talem long Deved se hem i mas faetem olgeta. Deved i obei long tok blong Jeova, nao hem i winim ol strong ami blong ol man Filistia, long ples ya Baal-perasim. Be ol man Filistia oli kros from we Deved i winim olgeta. I no longtaem, oli kambak bakegen long flat ples blong Refaim, blong traem spolem mo stilim evri samting we oli save faenem. Bakegen, Deved i askem long Jeova se hem i mas mekem wanem.
2 Long taem ya, Jeova i talem long hem se hem i mas tekem ol ami blong hem, nao oli mas pasraon biaen long ol man Filistia. Jeova i talem se: “Bambae noes olsem ol soldia we oli maj i kamaot antap long ol tri we oli kolem baka. Taem yufala i harem noes ya, long taem ya nao, yufala i mas girap mo faet. From we long taem ya Jeova i go fastaem long yufala finis, blong kilimdaon ol ami blong Filistia.” Mo samting ya i kamaot tru. Deved i wet gogo Jeova i mekem noes ya olsem ol soldia we oli maj i kamaot antap long ol tri we oli kolem baka. Ating Jeova i mekem wan bigfala win i girap, nao oli harem noes blong hem. Wantaem nomo, Deved wetem ol ami blong hem oli kamaot long ples we oli haed long hem, nao oli agensem ol man Filistia we oli no rere nating, from we oli stap lesin long noes ya. Nao ol ami blong Deved oli winim olgeta, oli kilimdaon olgeta. Ol aedol blong ol man Filistia we oli stap olbaot long graon afta long faet, ol man Isrel oli hivimap wanples, nao oli spolem olgeta.—2 Samuel 5:17-25; 1 Kronikel 14:8-17.
3. ?From wanem ol man Isrel long taem blong Aesea oli intres long narakaen samting ya we Jeova i mekem? ?Mo from wanem ol man blong Krisendom tede oli mas intres long hem tu?
3 Hemia i wan narakaen wok, wan defren samting we Jeova i mekem agens long ol man Filistia, blong givhan long king we hem i makemaot finis. Biaen, ol man oli intres tumas long narakaen samting ya, from we profet Aesea i givim woning se Jeova bambae i mekem wan narakaen samting olsem bakegen, blong soemaot paoa blong hem agens long ol man Juda we oli drong long saed blong speret. Taswe ol nogud lida blong ol skul blong ol man Juda long taem blong Aesea oli mas harem woning ya. Tede, Krisendom tu i mas harem woning ya, from we samting we i kamaot long Juda i wan pija blong panis we bambae i kam long Krisendom.
“Bed i Sot Tumas”
4, 5. (a) ?Aesea i talem wanem pija tok blong soemaot olsem wanem ol lida blong ol skul long taem blong hem oli mas harem nogud? (b) ?From wanem ol skul blong Krisendom tede oli harem nogud?
4 Fastaem, Aesea i soemaot se ol promes we ol drong man long saed blong speret long taem bifo oli trastem, oli gyaman nomo. Nao biaen, hem i yusum wan pija tok blong soemaot olsem wanem olgeta we oli bilif long gyaman ya oli mas harem nogud tumas. Hem i se: “Bed i sot tumas, hem i no naf blong wan man i slip long hem. Mo bedsit i smol tumas, i no save kavremap wan man.” (Aesea 28:20) Man we i slip long bed we i smol tumas, i harem nogud. Leg blong hem i mas kolkol, from we oli longfala moa i bitim long blong bed. Mo sipos hem i benbenem leg blong hem, bedsit i no big inaf, i no save kavremap hem gud. Nomata wanem samting we hem i mekem, sam haf blong bodi blong hem i kolkol.
5 Hemia i wan pija blong samting we i kamaot long ol man we i mekem wan gyaman nomo i sefples blong olgeta, long taem blong Aesea. Mo hem i pija we i soemaot olsem wanem olgeta tede we oli trastem gyaman sefples blong Krisendom, bambae oli harem nogud. Oli stap olsem we oli kolkol nomo. Hemia i no taem blong traem harem gud long ol plan blong wol blong mekem pis mo seftaem i kamaot. Taem blong jajmen blong God i stap kam kwik nao. Nating we Krisendom i fren wetem ol lida blong politik, samting ya i no save mekem hem i wom, no i harem gud.
Narakaen Wok Blong Jeova
6. ?Olsem wanem Jeova i kam agens long Juda? ?Mo olsem wanem bambae hem i kam agens long Krisendom?
6 Aesea i tokbaot olsem wanem Jerusalem blong bifo mo Krisendom blong tede i harem nogud, nao biaen hem i se: “From we bambae Jeova i girap olsem hem i bin mekem long bigfala Hil ya Perasim. Bambae hem i kros olsem bifo, long flat ples kolosap long Gibeon. Nao hem i save mekem samting we hem i wantem mekem—samting we i defren olgeta. Hem i save wokem wok blong hem—wok we i narakaen.” (Aesea 28:21) Yes, Aesea i givim woning se i no longtaem Jeova bambae i stanap olsem hem i bin mekem bifo long ples ya Baal-perasim. Be taem hem i stanap, bambae hem i agensem ol man we oli no obei long hem. Bambae hem i agensem olgeta olsem wan bigfala wora we i brekem bigfala stonwol we i stap blokem hem, nao i ron i kamaot long hol ya. Bambae hem i soemaot we kontrak blong Jerusalem wetem ded i no gat paoa nating. Long sem fasin, kolosap nao, Jeova bambae i agensem Krisendom. Bambae Krisendom i luksave se ol kontrak we hem i mekem wetem wol ya, we oli mekem hem olsem we hem i drong, oli nating nomo. Ol bigfala ogenaesesen blong hem bambae oli brokdaon. Mo ol man blong hem bambae oli ron wanwan. Ol gyaman god blong hem bambae oli bon long faea.
7. ?From wanem plan blong Jeova long saed blong Juda i “defren” mo i “narakaen”?
7 ?From wanem Aesea i talem se samting we Jeova i mekem agens long Jerusalem i olsem wan defren mo narakaen wok? From we Jerusalem hem i stampa ples blong wosip blong Jeova. Mo hem i taon blong king ya we Jeova i putumap. (Ol Sam 132:11-18) From samting ya, neva wan ami i bin spolem taon ya. Neva wan enemi i bin bonem haos blong God long taon ya. I stat long taem we laen blong Deved, we hem i laen blong king, i stanap long Jerusalem, neva wan ami i winim taon ya. Ol man oli no ting se samting ya i save hapen. Taswe plan blong Jeova blong letem ol samting ya i kam long Jerusalem, hem i narakaen.
8. ?Jeova i givim wanem woning long saed blong narakaen samting we bambae hem i mekem?
8 Be Jeova i yusum ol profet blong hem blong givim plante woning se ol nogud panis ya bambae oli kamaot long olgeta. (Maeka 3:9-12) Eksampel: Profet ya Habakuk, we hem i laef afta 700 B.K.T, i se: “Yufala i luk long medel blong ol nesen. Mo yufala i lukluk long yufala, we yufala i sek nomo from. Yufala i sek, from we long taem blong yufala, i gat wan samting i kamaot we oli stap talemaot long yufala, be yufala i no save bilivim. From we mi stap mekem ol man Kaldea oli girap, nesen ya we fasin blong hem i konkon, mo hem i kwik blong faet. Hem i go long ol open ples long wol blong tekem ol haos we oli no blong hem. Hem i mekem ol man oli fraet, oli seksek.”—Habakuk 1:5-7.
9. ?Olsem wanem Jeova i mekem woning blong hem i kamtru long Jerusalem?
9 Long 607 B.K.T., Jeova i mekem samting ya i kamtru. Ol ami blong Babilon oli kam agens long Jerusalem. Mo hem i letem olgeta oli spolem taon ya mo haos prea long hem. (Lamentesin 2:7-9) Mo biaen, hem i letem ol ami blong narafala kantri oli spolem Jerusalem bakegen, namba tu taem blong hem. ?From wanem? Traem tingbaot. Ol man Jyu ya oli stap kalabus blong 70 yia. Nao biaen, olgeta we oli tanem tingting blong olgeta from ol sin blong olgeta, oli gobak long ples blong olgeta. Sloslou oli bildim wan narafala haos prea long Jerusalem. Be bakegen, ol man Jyu ya oli lego Jeova. Long faswan handred yia K.T., Pol i talemaot profet tok blong Habakuk long ol man Jyu long taem blong hem. Olsem nao, hem i givim woning long olgeta se bambae profet tok ya i mas gat wan bigfala mining long fyuja tu. (Ol Wok 13:40, 41) Jisas hem wan i talemaot klia se Jerusalem mo haos prea blong hem i mas lus, from we ol man Jyu oli sot long bilif. (Matyu 23:37 kasem 24:2) ?Ol man Jyu long faswan handred yia oli harem woning ya blong Jisas? No gat. Olsem ol bubu blong olgeta bifo, oli sakem woning blong Jeova. Taswe Jeova i mekem bakegen narakaen wok blong hem. Long 70 K.T., ol ami blong ol man Rom oli spolem Jerusalem mo haos prea blong hem.
10. ?Kolosap nao olsem wanem Jeova bambae i agensem Krisendom?
10 ?Oraet nao, weswe ol man oli save ting se Jeova bambae i no mekem samting ya bakegen long taem blong yumi? Tru ya, bambae hem i mekem plan blong hem i kamtru, nating we ol man we oli no bilif oli ting se plan ya i defren mo narakaen. Bambae hem i mekem i kamtru long Krisendom. Olsem Juda bifo, Krisendom i stap talem se hem i wosip long God, be ol fasin blong hem oli kam rabis olgeta finis. Jeova bambae i yusum Jisas Kraes we i olsem Bigfala Deved. Nao bambae hem i kam agens long Krisendom, we i olsem ol man “Filistia” bifo. Bambae oli sek long hem, from we oli ting se i no save hapen long olgeta long taem ya. Bambae hem i mekem narakaen wok blong hem gogo hem i finisim evri haf blong ol skul blong Krisendom.—Matyu 13:36-43; 2 Tesalonaeka 1:6-10.
Talemaot Woning Blong Wok Blong Jeova
11, 12. ?Ol Wetnes blong Jeova oli talemaot wanem woning long saed blong ol jajmen blong Jeova we oli stap kam kolosap?
11 Plante yia finis ol Wetnes blong Jeova oli talemaot woning ya se jajmen blong Jeova i stap kam. Oli talemaot se taem ol ami oli spolem Jerusalem mo haos prea blong hem long 607 B.K.T., mo bakegen long 70 K.T., hemia i olsem woning long samting we bambae i kamaot long Krisendom. Mo tu, oli soemaot klia se fasin blong Krisendom blong lego trufala wosip mo agensem hem i mekem se hem i haf blong olgeta gyaman skul blong wol, hemia Bigfala Babilon. From samting ya, ol jajmen blong God agens long Bigfala Babilon bambae oli kamaot moa long Krisendom, from we hem i gat fol moa i bitim ol narafala ogenaesesen blong Setan.—Revelesen 19:1-3.
12 Ol Wetnes blong Jeova oli talemaot profet tok blong Baebol we i givim woning se long stret taem blong Jeova, ol politik ‘fren’ blong Bigfala Babilon bambae oli tanemraon, oli agensem hem. Ol ten hon blong wael anamol we i red, i saen blong ol politik nesen. Revelesen i givim woning ya se: “Ol ten hon blong anamol ya, we yu luk, bambae oli no laekem woman ya blong rod [Bigfala Babilon], bambae oli agensem hem olgeta. Bambae oli tekemaot olgeta samting we hem i gat, oli livim hem i stap neked. Bambae oli kakae ol mit blong bodi blong hem, nao bambae oli bonem hem long faea blong spolem hem olgeta.” (Revelesen 17:16) Ol skul blong Krisendom bambae oli bon, bambae oli lus olgeta wetem ol narafala gyaman skul. Hemia nao defren samting we bambae Jeova i mekem. Hemia nao narakaen wok blong hem long taem blong yumi.
13. ?Taem ol man tede oli harem ol woning blong Jeova, olsem wanem oli mekem i sem mak olsem ol man long taem blong Aesea bifo?
13 Taem ol Wetnes blong Jeova oli talemaot woning blong ol bigfala panis we oli stap kam, plante man oli laf long olgeta. Fulap oli ting se oli no gat raet blong talemaot ol samting olsem. Oli ting se Krisendom i stanap strong, i luk olsem we hem i no save foldaon. Samfala oli ting se Krisendom i stap kam strong moa. Bifo, sam gavman blong wol oli agensem ol skul blong Krisendom. Be long ol manis we oli jes pas, oli letem olgeta oli fri moa blong mekem wok blong olgeta. Be Krisendom i mas harem advaes blong Aesea, se: “Yufala i no mas laf. Sipos yufala i mekem olsem, ol rop we oli holem yufala bambae oli kam strong moa. From we bambae i gat wan bigfala panis i kasem kantri blong yufala fulwan, i spolem hem olgeta. Hae Masta, Jeova blong ol ami, hem i mekem disisin ya finis, hem i talem long mi.”—Aesea 28:22; 2 Pita 3:3, 4.
14. ?Olsem wanem ol rop we oli holem Krisendom bambae oli kam strong moa mo taet moa?
14 Bighaf blong ol memba blong Krisendom bambae i gohed blong agensem King mo Kingdom blong hem. (2 Tesalonaeka 2:3, 4, 8) Be ol rop we oli holem hem bambae oli kam strong moa mo taet moa. Hemia i min se tok ya se bambae hem i lus i mas kam strong moa, i moa sua. Jeova i no jenisim disisin blong hem bifo, hem i letem ol ami oli spolem Jerusalem mo haos prea blong hem long 607 B.K.T. Taswe bambae hem i no jenisim disisin blong hem blong spolem Krisendom.
“Yufala i Kamaot Long Hem”
15. ?Olsem wanem ol man we oli gat gudfala hat oli save ronwe long panis blong Krisendom?
15 ?Olsem wanem sam man oli save fri long panis we bambae i kam long Krisendom? Long taem blong ol man Isrel bifo, Jeova i sanem ol gudfala profet blong hem blong singaot ol man we hat blong olgeta i stret, nao oli mekem wosip long hem long klin fasin. Tede, hem i stanemap ol Wetnes blong hem blong mekem sem samting. Naoia i gat sam milyan Wetnes we oli no fraet blong talemaot long klia ples se Krisendom i ded long saed blong speret. Taem oli mekem olsem, oli stap talemaot ol panis long olgeta, olsem noes blong ol pupu we ol enjel oli blu long olgeta long Revelesen japta 8 mo 9. Mo tu, oli no les blong talemaot woning blong Revelesen 18:4, i se: “Ol man blong mi, yufala i kam. Yufala i kamaot long hem. . . . I nogud we bambae yufala i joen wetem hem blong panis wetem hem.” “Hem” long vas ya i minim Bigfala Babilon. Hemia olgeta gyaman skul blong wol. Krisendom i bigfala haf blong hem.
16. ?Olsem wanem sam milyan man oli bin ronwe long ol gyaman skul?
16 I stat long 1919, mo i kam bigwan moa long 1922, wan bigfala kampani blong ol man we oli gat tingting daon oli harem woning ya, nao oli aot long Bigfala Babilon. Fastaem i gat plante taosen, biaen plante handred taosen, mo naoia sam milyan oli kamaot long ol gyaman skul. Oli kamaot moa long ol skul blong Krisendom, nao oli fri mo oli wosip long klin fasin. (Aesea 2:2-4) Oli save se sipos oli no wantem kasem panis wetem Bigfala Babilon, oli mas kamaot long hem. Panis ya bambae i kamaot fulwan long hem taem Jeova i wokem narakaen wok blong hem, nao hem i spolem Bigfala Babilon olgeta.
17, 18. ?Olsem wanem Jeova i kam olsem wan hat blong king mo ol naes flaoa we oli somap blong flasem ol man blong hem?
17 Nao profet ya Aesea i tokbaot olsem wanem olgeta we oli wosip long klin fasin bambae oli harem gud. Hem i se: “Long taem ya, Jeova blong ol ami bambae i kam olsem wan hat blong king mo ol naes flaoa we oli somap blong flasem ol man blong hem we oli stap. Bambae hem i kam olsem wan speret blong stret fasin long man we i stap sidaon blong jajem ol man. Mo bambae hem i kam olsem wan paoa long olgeta we oli faet, oli blokem ol enemi, oli pusum olgeta i go longwe long doa blong taon.”—Aesea 28:5, 6.
18 Jeova i olsem wan flas hat blong king we i givim haenem mo paoa long ol memba blong slef we i stret mo waes, from we oli stap holemtaet trutok. I stat long 1926, samting ya i tru moa. Long yia ya, The Watch Tower, Janewari 1, i talem se: “?Hu Bambae i Ona Long Jeova?” Hem i talem strong se i impoten tumas blong leftemap nem blong Jeova. Kam kasem naoia, ol Kristin we tabu speret i makemaot oli talemaot nem ya long olgeta ples long wol. Oli gohed strong moa long wok ya i bitim ol taem bifo. Long 1931, oli soemaot moa se Jeova i God blong olgeta, from we oli tekem nem ya ol Wetnes blong Jeova. Mo tu, wan bigfala kampani blong ol narafala sipsip oli kamaot long Krisendom mo ol narafala skul blong Bigfala Babilon. Olgeta tu oli tekem nem ya blong God. ?Wanem i kamaot from? Jeova hem wan i kam olsem wan hat blong king mo ol naes flaoa we oli somap blong flasem bitim fo milyan man long 212 kantri mo aelan long wol. Yes, i no wan independen speret blong nesen blong olgeta wanwan we i flasem olgeta blong smoltaem nomo. Be hem i Jeova hem wan. !Tru ya, olgeta oli gat wan bigfala ona blong karem nem blong God ya we hem nomo i laef mo i tru!—Revelesen 7:3, 4, 9, 10; 15:4.
“Speret Blong Jeova Bambae i Stap Long Hem”
19. ?Hu ya man ya we i sidaon blong jajem ol man? ?Olsem wanem Jeova i kam olsem wan speret blong stret fasin long hem?
19 Jisas hem i “man we i stap sidaon blong jajem ol man.” Jeova i kam “olsem wan speret blong stret fasin” long hem. Taem Jisas i stap long wol hem i no fren wetem ol man blong wol. Hem i no letem tingting blong wol i winim hem olsem we hem i drong from. Jeova i putumap hem finis, hem i King. Tede, hem i fulap long tabu speret. Samting ya i lidim hem, nao hem i save skelemgud evri samting mo mekem ol disisin we oli stret gud. Profet tok ya blong Aesea i kamtru long Jisas, i se: “Speret blong Jeova bambae i stap long hem, hemia speret blong waes mo dip save, speret blong gudfala plan mo bigfala paoa, speret blong save mo fasin fraet long Jeova.” (Aesea 11:2) Tru ya, from Jisas, Jeova bambae i “mekem stret fasin olsem wan rula mo wan tul blong jekemap level.” (Aesea 28:17) Bambae hem i spolemgud ol enemi blong hem we oli drong long saed blong speret. Samting we i kamaot long taem ya bambae i stret nomo, from we bambae i leftemap tabu nem blong Jeova mo hae rul blong hem.
20, 21. ?Tok blong Aesea 28:1-22 i gat wanem paoa long yu?
20 !Profet tok ya blong Aesea japta 28 i gat wan nambawan mining long yumi tede! Yumi mas stap longwe long ol drong man long saed blong speret long Krisendom, mo yumi mas holemtaet klin wosip. Sipos yumi mekem olsem, taem Jeova i mekem samting we i defren, mo i wokem narakaen wok blong hem, bambae hem i lukaot long yumi. !Save ya i mekem yumi harem gud tumas! !Mo yumi glad we long taem ya we ol profet tok ya oli kamtru, samting ya bambae i fosem ol man blong luksave se Jeova blong ol ami i yusum Jisas blong givhan long ol trufala man blong hem, mo blong leftemap nem blong hem!—Ol Sam 83:17, 18.
21 Taswe ol trufala Kristin oli mas no fraet, oli mas gohed blong talemaot woning blong narakaen samting we Jeova bambae i mekem. Oli mas gohed blong talemaot wok blong hem we i defren. Taem oli mekem olsem, oli mas talemaot long olgeta man se hop blong yumi i no seksek, from we hem i stanap long Kingdom blong God we i stap long han blong King blong hem. Fasin blong ol Kristin ya blong wok strong, blong gohed nomo, mo blong stap tru long God, bambae i givhan blong presem blong olwe God blong yumi we i gat olgeta paoa, Jeova.—Ol Sam 146:1, 2, 10.
Tingtingbak
◻ ?From wanem Krisendom i stap harem nogud?
◻ ?Wanem plan blong Jeova we i kamaot long Jerusalem? ?Mo from wanem samting ya i “defren” mo i “narakaen”?
◻ ?Ol Wetnes blong Jeova oli bin talemaot wanem woning long saed blong Krisendom? ?Ol man oli tingting olsem wanem long woning ya?
◻ ?Olsem wanem man i save fri long panis we bambae i kasem Krisendom?
[Tok Blong Pija Long Pej 24]
Jeova bambae i mekem bakegen narakaen wok blong hem, mo long taem ya hem i agensem Krisendom