Misna Mo Loa We God i Givim Long Moses
“I OLSEM se yumi jes joen long wan storeyan we i bin gohed longtaem finis long saed blong sam samting we yumi no naf blong kasem save long olgeta. . . . Yumi . . . harem olsem se yumi stap wet blong go long plen, long wan epot we i stap long wan kantri farawe. Yumi haremsave ol tok we ol man oli stap talem, be tingting blong yumi i fasfas long saed blong wanem samting oli stap traem blong talem mo ol wari we oli gat, antap moa, voes blong olgeta i olsem se oli stap talem samting we i impoten tumas.” Hemia nao toktok blong Jacob Neusner, wan man Jyu we i gat hae save. Hem i traem soemaot tingting we maet ol man oli gat taem oli ridim Misna blong fastaem long laef blong olgeta. Neusner i gohed se: “Long stat blong Misna, i olsem we i no gat sam fastok i lidim man i go insaed long store blong hem, mo long en, i olsem se store blong hem i finis wantaem nomo.”
Long buk ya A History of Judaism, Daniel Jeremy Silver i talem se, Misna i olsem “stampa hanraet blong ol tija long skul blong ol man Jyu.” Yes, hem i gohed se: “Misna i tekem ples blong Baebol olsem stampa buk we ol kos blong edukesen [blong ol man Jyu] oli stanap long hem.” ?Weswe buk ya we plante tok blong hem oli no klia nating, i save kam impoten tumas olsem?
Misna i ansa smol long kwestin ya, hem i se: “Moses i kasem Tora long Bigfala Hil blong Sinae mo i pasem i go long Josua, biaen, Josua i pasem i go long ol elda, mo ol elda oli pasem i go long ol profet. Ale, ol profet oli pasem i go long ol man blong bigfala kaonsel.” (Avot 1:1) Buk ya Misna i talem se God i givim ol toktok blong hem oli go long Moses long Bigfala Hil ya Sinae—hem i wan haf blong Loa we God i givim long Isrel, we Hem i no bin raetemdaon. Ol man blong bigfala kaonsel (we biaen oli kolem Sanhedrin) oli kamaot long wan longfala laen blong ol waes man, ol man blong save, we oli stap paspasem samfala tijing tru long toktok nomo, i go long ol yangfala long laen blong olgeta, nao i stap gohed olsemia. Fasin ya i gohed gogo oli stat raetemdaon ol tijing ya i go long buk ya we oli kolem Misna. Be, ?i gat pruf blong samting ya? ?Hu i rili raetem Misna, mo from wanem? ?Moses i rili bin kasem ol tok blong Misna long Bigfala Hil blong Sinae? ?Ol tok blong hem i joen wetem laef blong yumi tede?
Skul Blong Ol Man Jyu i No Moa Gat Haos Prea
Taem speret blong God i pulum ol man blong raetem Baebol, i no gat wan bilif yet we i talem se God i bin givim sam loa we ol man oli pasem i go long toktok blong olgeta nomo, antap long Loa we Moses i raetemdaon.a (Eksodas 34:27) Plante handred yia biaen, wan grup blong man insaed long skul blong ol man Jyu, we nem blong olgeta ol Farisi, olgeta nao oli stat tijim bilif ya se i gat wan narafala loa we man i no raetemdaon, be oli pasem tru long toktok nomo. Long faswan handred yia K.T.,b ol Sadusi mo sam narafala man Jyu oli agensem tijing ya we i no stanap long Baebol. Be, from we haos prea blong Jerusalem i stanap i stap yet olsem stampa ples blong wosip blong ol man Jyu, kwestin ya long saed blong loa ya we man i pasem tru long toktok nomo, i no impoten tumas. Wosip long haos prea i mekem se laef blong ol man Jyu i gat mining mo oli harem se oli sefgud from.
Be, long 70 K.T., nesen blong ol man Jyu i kasem wan bigfala trabol bitim mak long saed blong skul blong olgeta. Ami blong ol man Rom i spolemgud Jerusalem, mo bitim wan milyan man Jyu oli ded. Haos prea, we i stampa ples blong olgeta long saed blong speret, i lus olgeta. Naoia, oli no moa save laef folem Loa blong Moses we i talem se oli mas mekem ol sakrifaes, mo ol pris oli mas mekem wok blong olgeta long haos prea. Faondesen blong skul blong ol man Jyu i finis. Wan man we i skulgud long saed blong Talmud, Adin Steinsaltz, i raetem se: “From we haos prea i lus . . . long 70 K.T., i gat nid kwiktaem blong stanemap bakegen wan narafala faondesen blong skul blong olgeta.” Hemia nao samting we oli mekem.
Be bifo finis, taem haos prea i no lus yet, Vespasian (we i no longtaem biaen hem i kam hedgavman) i givim raet long Yohanan Ben Zakkai, wan disaepol blong Hillel we i lidim ol Farisi, blong seftem stampa ples blong wosip blong ol man Jyu wetem Sanhedrin, i aot long Jerusalem i go long velej blong Yavne. Man ya Steinsaltz i eksplenem se, afta we ol ami oli spolem Jerusalem, Yohanan Ben Zakkai “i fesem hadwok ya blong stanemap wan nyufala stampa ples blong wosip blong ol man [Jyu] mo blong halpem olgeta blong lan long bigfala jenis ya we i kamaot long saed blong skul blong olgeta. Naoia we Haos Prea i no moa stap, nesen ya i mas putum tingting blong hem we i strong blong wosip, i go long wan narafala ples.” Nyufala stampa samting we oli putum tingting blong olgeta i strong long hem, hemia loa we man i pasem i go long ol narafala man tru long toktok nomo.
From we haos prea i foldaon finis, ol Sadusi mo ol narafala smosmol skul blong ol man Jyu, oli no save talem wan narafala plan we i moagud. Ale, bighaf blong ol man Jyu oli folem ol Farisi, mo oli pulum ol smosmol grup ya we oli stap agensem olgeta tu, blong oli joen wanples wetem olgeta. Ol Farisi we oli hae tija oli leftemap fasin blong joengud, taswe oli no moa karem nem ya Farisi, from we nem ya i makemaot olgeta olsem wan smol grup we i seraot long ol narafala mo i strong blong folem ol lida blong hem nomo. Nao, ol man oli jes singaot olgeta se ol tija, no “ol waes man blong Isrel.” Ol waes man ya oli putumap ol bilif we oli stanap long loa ya we oli talem se ol olfala oli bin pasem i kam long ol toktok blong olgeta, be oli neva raetemdaon. Hem i olsem wan haos long saed blong speret, we man i no save spolem olsem oli bin mekem long haos prea.
Oli Joenem Ol Haf Blong Loa We Man i No Raetemdaon
Nating se, skul blong ol tija long Yavne (40 kilomita long wes saed blong Jerusalem) i stap nao olsem stampa ples blong wosip, sam narafala skul oli stanap olbaot long Isrel go kasem Babilon mo Rom, blong tijim loa we ol olfala oli pasem i kam. Be, samting ya i mekem wan problem i kamaot. Steinsaltz i eksplenem se: “Sipos ol waes man oli joengud wanples oltaem mo sipos wan grup blong man nomo [long Jerusalem] i gohed blong mekem stampa wok blong tijim ol man, ale ol fasin mo tingting blong man long saed blong kastom oli save stap sem mak. Be, taem namba blong ol tija i kam antap bigwan mo oli stanemap skul long ol defren ples, samting ya i mekem se . . . i gat plante defdefren fasin mo rod blong eksplenem ol wanwan tijing.”
Ol Tanaim, hemia nem blong ol tija blong loa ya we ol man oli bin pasem nomo long toktok blong olgeta. Nem ya i kamaot long lanwis blong Aramaek mo i minim “blong stadi,” “blong talem bakegen,” no “blong tijim.” Hemia i soemaot fasin we oli yusum blong lanem mo tijim loa ya we man i pasem long toktok nomo, hemia se oli stap talem bakegen mo bakegen mo lanem baehat. Blong mekem i isi moa blong rimemba ol loa ya, ol tija ya oli katem ol wanwan rul mo kastom oli kam sot mo klia nomo. Taem i no gat plante tok, i isi moa. Oli traem yusum ol naesfala tok we ol man long taem ya oli kasem save long hem, mo plante taem oli talem ol loa ya olsem wan singsing. Be, ol rul ya we oli folem oli olbaot nomo, mo oli jenis oltaem folem tingting blong ol wanwan tija.
Faswan tija blong putum ol defren kastom ya we oli pasem long toktok nomo oli go long stret oda folem wan gudfala plan, hemia Akiba ben Joseph (samwe long 50 K.T. kasem 135 K.T.). Steinsaltz i tokbaot man ya, i se: “Ol narafala man long taem blong hem oli talem se fasin blong hem blong wok, i sem mak olsem wan man we i go long garen wetem basket blong hem, nao i pikimap ol defren kaen frut mo ligim we hem i save faenem. Ale, hem i gobak long haos mo i seraotem ol defdefren kaen samting ya oli go long ol wanwan stret hif blong olgeta. Akiba i stadi long plante rul mo loa we oli stap olbaot nomo, nao hem i seraotem olgeta oli go long ol defren grup.”
Afta long yia 100 K.T.—bitim 60 yia afta we Jerusalem i foldaon—man ya Bar Kokhba, i lidim ol man Jyu blong oli girap agensem Rom namba tu taem. Bakegen, fasin rebel ya i mekem bigfala trabol i kamaot. Akiba mo plante disaepol blong hem oli ded wetem kolosap wan milyan narafala man Jyu tu. Olgeta plan blong bildim haos prea bakegen, oli foldaon evriwan taem hed gavman blong ol man Rom, Hadrian, i blokem ol man Jyu blong no moa gobak long Jerusalem. Oli save gobak nomo wan taem evri yia blong makem dei we haos prea i lus.
Ol Tanaim we oli laef afta long taem blong Akiba, oli neva luk haos prea blong Jerusalem samtaem. Be plan we oli folem blong stadi long ol kastom blong loa we ol man oli pasem long toktok blong olgeta, hemia nao i kam olsem “haos prea” blong olgeta, no faondesen blong wosip blong olgeta. Laswan Tanaim, Judah ha-Nasi, i gohed long wok we Akiba mo ol disaepol blong hem oli statem, blong mekem loa ya i kam olsem wan strongfala faondesen blong wosip blong olgeta.
Wokem Misna
Judah ha-Nasi i kamaot long laen blong Hillel mo Gameliel.c Hem i bon long taem we Bar Kokhba i rebel agensem gavman blong Rom. Mo, kolosap long 200 K.T. mo biaen, hem i kam jif blong ol man Jyu long Isrel. Nem ya ha-Nasi i minim “prins.” Samting ya i soemaot se ol narafala man Jyu long taem ya, oli tinghae long hem. Be, plante taem oli kolem hem se Tija nomo. Judah ha-Nasi i gat prapa skul blong hem mo hem i hed blong Sanhedrin. Fastaem hem i stap long Bet Se’arim mo biaen, long Sepforis long Galili.
Judah ha-Nasi i luksave se, sipos ol smosmol faet oli gogohed wetem Rom, maet oli no moa save pasem loa ya tru long toktok blong olgeta. Taswe, tingting blong Judah ha-Nasi i strong blong wokem wan plan we bambae i holemtaet ol loa ya mo mekem se oli no save lus. Ale, hem i hivimap olgeta bigfala waes man we oli laef long taem blong hem, oli kam mekem miting long skul blong hem. Long miting ya, oli storebaot olgeta wanwan loa mo kastom. Taem oli mekem laswan disisen long saed blong wan loa, ale, oli putum loa ya long toktok we i sot nomo, mo oli strong blong folem fasin blong toktok we ol man Hibru oli yusum long ol naesfala vas blong olgeta.
Oli seraotem olgeta loa ya oli go long sikis bigfala grup, no Oda, folem ol stampa tingting blong loa. Ale, Judah ha-Nasi i seraotem ol sikis grup ya oli go long 63 smosmol haf no store bakegen. Taem wok ya i finis, i olsem we haos wosip blong olgeta i stanap. Kam kasem taem ya, oli bin pasem olgeta kastom ya long ol man tru long toktok nomo. Ale, i gat laswan bigfala jenis we oli mas mekem blong meksua se ol loa ya oli no lus olgeta—hemia blong raetemdaon olgeta. Nyufala hanraet ya we i holem olgeta loa ya, nem blong hem Misna. Nem ya Misna i kam long Hibru tok ya sha·nahʹ, we mining blong hem se “blong talem bakegen,” “blong stadi,” no “blong tijim.” Hem i sem mak long tok ya tenaʼʹ long lanwis Aramaek, we nem ya tan·na·ʼimʹ i kamaot long hem, hemia nem blong ol tija blong Misna.
Oli no wokem Misna blong jenisim loa blong ol man Jyu. Be, hem i laenap moa wetem sam bisnes we loa i no tokbaot, from we man we i ridim Misna i save finis ol stampa loa blong ol man Jyu. Yes, Misna i tokbaot olgeta storeyan mo tijing blong ol tija blong ol man Jyu long taem blong Judah ha-Nasi. Oli wokem Misna olsem wan stampa no faondesen blong ol loa we man i pasem tru long toktok nomo, blong bambae ol man oli save gohed blong storeyan moa long ol loa ya.
Misna i no tokbaot ol loa we Moses i bin kasem long Bigfala Hil blong Sinae, be hem i eksplenem olsem wanem loa we man i pasem long toktok i stat mo i gohed. Hemia wan bilif we ol Farisi nomo oli statem. Ol tok we i stap insaed long Misna i givim moa save long saed blong sam toktok we i stap long Kristin Grik haf blong Baebol, mo long saed blong sam storeyan we Jisas Kraes i bin gat wetem ol Farisi. Be, yumi mas lukaotgud from we ol tingting we oli stap insaed long Misna oli tingting blong ol man Jyu nomo, afta long yia 100 K.T. Misna i olsem wan brij we i joenem taem ya we oli stanemap namba tu haos prea wetem Talmud.
[Ol futnot]
a Blong kasem moa save long saed ya, lukluk pej 8 kasem 11 long buklet ya Will There Ever Be a World Without War?, we Watchtower Bible and Tract Society blong New York, Inc., i wokem.
b K.T. i minim Kristin Taem.
c Lukluk haf ya “Gameliel—I Tijim Sol Blong Tasas,” long Wajtaoa blong Julae 15, 1996.
[Bokis blong pija long pej 26]
Ol Defren Haf Blong Misna
Misna i seraot long sikis defren grup we oli kolem, ol Oda. Long ol sikis Oda ya i gat 63 smosmol buk, no store, we oli seraot long ol japta mo mishnayot, we i minim paragraf (i no gat vas).
1. Zeraim (Loa Long Saed Blong Agrikalja)
Oda ya i tokbaot ol prea we man i talem long taem blong kakae mo long saed blong agrikalja. I gat sam rul tu, long saed blong fasin blong givim haf blong olgeta samting we oli kasem i go long God olsem presen, olting we ol pris oli gat raet blong kasem, fasin blong pikimap haf kakae we i foldaon long garen afta long taem blong karem kakae, mo ol yia we oli olsem Sabat.
2. Moed (Ol Tabu Taem, Lafet)
Oda ya i tokbaot olgeta loa long saed blong Sabat, Dei blong Tekemaot Ol Sin, mo ol narafala lafet bakegen.
3. Nashim (Ol Woman, Loa Long Saed Blong Mared)
Haf ya i tokbaot mared mo divos, ol promes, ol Nasaraet, mo taem wan man no woman i ting se hasban no waef blong hem i stap tekem narafala man no woman.
4. Nezikin (Aksiden Mo Loa Blong Evri Dei Laef)
Oda ya i tokbaot ol defren loa long saed blong graon mo olting blong ol man wanwan, mo ol samting long saed blong laef blong man evri dei, wetem ol kot mo panis we i go long ol man, wok blong Sanhedrin, fasin blong wosip long ol aedol, ol kontrak, mo ol Rul blong ol Papa (Avot).
5. Kodashim (Ol Sakrifaes)
Haf ya i tokbaot ol rul long saed blong ol anamol mo ol sid we oli givim long God olsem presen, wetem ol save long saed blong haos prea se i bigwan olsem wanem.
6. Toharot (Ol Seremoni Blong Mekem Man i Kam Klin)
Oda ya i tokbaot ol kastom blong kam tabu, swim, wasem han, ol sik blong skin, mo ol defdefren samting we oli doti.
[Bokis blong pija long pej 28]
Misna Mo Kristin Grik Haf Blong Baebol
Matyu 12:1, 2: “Long taem ya, long wan Sabat dei, Jisas i wokbaot, i pas long wan garen kon. Ol man blong hem oli hanggri, nao oli stat brekem sam kakae blong kon, oli stap kakae. Be taem ol Farisi oli luk, oli talem long Jisas se ‘E, yu luk. Ol man blong yu oli stap mekem fasin ya, be long Sabat dei, fasin ya i tabu, i brekem Loa.’ ” Hibru haf blong Baebol i no putum tabu long samting ya we ol disaepol blong Jisas oli mekem. Be, long Misna i gat wan lis blong 39 wok we ol tija oli putum tabu long olgeta, se man i no mas mekem long Sabat dei.—Shabat 7:2.
Matyu 15:3: “Jisas i ansa long olgeta, i se ‘?Be yufala tu, from wanem yufala i stap brekem loa blong God blong holem ol kastom blong yufala?’ ” Misna i agri long fasin ya. (Sanhedrin 11:3) Yumi ridim se: “Fasin blong [obei long] tok blong ol Tija blong loa i moa impoten i bitim fasin blong obei long tok blong Loa [we Moses i raetem]. Sipos wan man i talem se, ‘Yumi no nidim blong werem ol smol bokis we loa i stap insaed long olgeta, long han mo fes blong yumi,’ ale, man ya i agensem toktok blong Loa, be hem i no mekem sin. [Be nao sipos hem i talem se], ‘Ol smosmol bokis ya oli mas gat faef defren haf insaed long olgeta,’ mekem se hem i ademap sikispen long tok blong ol Tija blong loa, hem i mekem sin.”—The Mishnah, we Herbert Danby i raetem, pej 400.
Efesas 2:14, (“NW”): “Kraes nomo i mekem se yumi gat pis, hem nomo i brekemaot fasin ya we i olsem bigfala stonwol, we bifo i stap mekem yumi seraot long tu kampani.” Misna i talem se: “Insaed long haeples blong Haos Prea i gat wan fenis we oli wokem long ol smosmol pis wud we oli joenem olgeta (nem blong hem Soreg), we hem i go antap kasem ten han blong man.” (Midot 2:3) I tabu long ol hiten man blong bitim fenis ya i go long yad we i stap insaed long haos prea. Ating aposol Pol i stap tokbaot fenis ya nao olsem wan pijatok, from we fenis ya i stap stanap yet taem hem i raetem leta ya i go long ol man Efesas long 60 no 61 K.T. Fenis ya i olsem kontrak blong Loa, we i bin seraotem ol man Jyu long ol Hiten man longtaem finis i kam. Be taem Kraes i ded long 33 K.T., hem i karemaot fenis ya.