Taem Mo Laef Blong Olwe—?Yumi Kasem Save Wanem Long Saed Ya?
WAN diksonari i talem se: “ ‘Taem,’ i wan samting we ol man oli no kasemsave gud long hem.” Yes, yumi no save eksplenem wanem ya ‘taem.’ Yumi save talem se ‘taem’ “i pas,” “i ronwe,” “i flae,” mo yumi save talem tu se yumi muf i go “long taem.” Be, yumi no rili save eksplenem wanem ya ‘taem.’
Yumi save talem se ‘taem’ i stat taem wan samting i hapen, mo hem i finis taem wan narafala samting i stat bakegen. Be, yumi luksave se ‘taem’ i no dipen nomo long ol samting we oli hapen, i klia se ‘taem’ i gohed olwe, nomata sipos wan samting i hapen no nogat. Wan waes man blong wol ya i talem se ‘taem’ i no rili wan samting we i stap, be man nomo i mekemap samting ya long tingting blong hem. ?Olsem wanem? ?‘Taem’ i rili wan samting we i stap long tingting blong man nomo?
Tingting Blong Baebol Long Saed Blong Taem
Baebol i no givim wan stret mining long saed blong ‘taem,’ be hem i eksplenem se, ating ol man oli no naf blong kasemsave gud wanem ya ‘taem.’ I olsem we yumi tokbaot bigbigfala skae we ol sta oli stap long hem, hemia tu i no isi blong kasemsave. ‘Taem,’ i wan long ol samting we God nomo i kasemsave gud, from we hem nomo i ‘stap fastaem finis, mo bambae hem i save stap oltaem, gogo i no save finis.’—Ol Sam 90:2.
Nating se Baebol i no givim stret mining blong ‘taem,’ be hem i tokbaot ‘taem’ olsem wan samting we i rili stap. Fastaem, Baebol i talem long yumi se God i wokem ol ‘laet long skae’—san, mun, mo ol sta—blong makem ol defren taem olsem “ol dei, mo ol yia, mo ol taem blong lafet.” Long olgeta taem ya we oli pas finis, i gat plante samting oli hapen we ol man oli raetemdaon insaed long Baebol. (Jenesis 1:14; 5:3-32; 7:11, 12; 11:10-32; Eksodas 12:40, 41) Mo tu, Baebol i tokbaot ‘taem’ olsem wan samting we yumi mas yusum long waes fasin. Long rod ya God i save blesem yumi gogo i no save finis—hemia from hop ya blong kasem laef we i no save finis.—Efesas 5:15, 16.
?I Stret Blong Bilif Long Wan Laef We i No Save Finis?
Plante man oli traehad blong kasem save mining blong ol ‘taem.’ Taswe long tingting blong olgeta, laef we i no save finis, i wan samting we i fasfas moa. Wan risen we i mekem se yumi no kasem save long samting ya, hemia from we long tingting blong yumi ‘taem’ i joen wetem wan plan. Plan ya hemia se yumi bon, yumi gruap, yumi kam olfala, mo yumi ded. Fasin blong kam olfala, hemia nao i givhan long yumi blong luksave ol ‘taem.’ Taswe plante man, oli talem se sipos yu gat wan tingting we i defren long hemia, yu agensem stret save long saed blong ‘taem.’ Samfala oli talem se: ‘?From wanem ol man oli mas defren long ol narafala samting we olgeta tu oli stap laef, oli kam olfala, mo oli ded?’
Wan samting we man i fogetem long saed ya hemia se, i gat plante samting we i mekem se ol man oli defren long ol narafala samting we oli laef. Wan eksampel, ol anamol oli no gat save olsem man. Nating se sam man oli talem se samting ya i no tru, i klia se ol anamol oli no save wokem samting i go moa i bitim wanem we oli stap mekem finis. Ol anamol bambae oli neva mekem ol naes samting we man i naf blong wokem wetem han blong hem, no ol anamol oli neva soemaot lav mo fasin tangkiu olsem man. Sipos man i gat plante gudfala fasin mo save we oli mekem se laef blong hem i gat mining, ?from wanem ol man oli no save gat moa taem blong laef?
Mo tu, i narakaen blong tingbaot se sam tri we oli no save tingting, oli laef plante taosen yia, be ol man we oli gat save, oli laef 70 no 80 yia nomo. ?Yu ting se i stret blong luk se ol totel we oli no save wokem ol naes samting, oli laef bitim 200 yia, be ol man we oli save wokem plante samting oli no bitim 100 yia?
Nating se ol man oli no savegud wanem ya ‘taem’ mo laef blong olwe, promes ya blong kasem wan laef we i no save finis i wan promes we i stap long Baebol. Insaed long hem, yu save faenem tok ya, “laef we i no save finis,” 40 taem. Be sipos stamba tingting blong God i blong letem ol man oli laef blong olwe, ?from wanem hem i no mekem promes ya i kamtru yet? Bambae yumi tokbaot kwestin ya long haf we i kam biaen.