Qchʼobʼon achiʼel Jehová chqä Jesús

1, 2. a) ¿Achkë rbʼanik nqakʼüt chë nqajoʼ Jehová? b) Rkʼë rbʼanik xchʼobʼon, ¿achkë rbʼanik xkʼüt Jesús chë xrajoʼ Jehová?

JESÚS kan chöj xuʼij achkë pixaʼ kʼo más rqʼij chpan Rpixaʼ Moisés. Ryä xuʼij: «Tawajoʼ Jehová ri aDios rkʼë ronojel awan, rkʼë ronojel akʼaslemal, rkʼë ronojel achʼobʼonik y rkʼë ronojel awchqʼaʼ» (Mar. 12:30). Reʼ ntel chë tzij chë nkʼatzin nqajoʼ Jehová rkʼë ronojel ri kʼo qkʼë. Y nkʼatzin nqaʼän riʼ rkʼë ri achkë yeqarayij, rkʼë ri achkë nqanaʼ chqä rkʼë qachqʼaʼ. Ye kʼa, nqakʼüt chqä chë nqajoʼ Jehová rkʼë rbʼanik nqchʼobʼon. Ri nqanaʼ röj chrij Jehová nuʼän chë nqatäj qaqʼij rchë nqchʼobʼon achiʼel nchʼobʼon ryä. Kantzij na wä chë majun bʼëy xtqkowin ta xtqʼax chqawäch achkë rbʼanik nchʼobʼon Jehová, ye kʼa jun ri nqtoʼö ya riʼ nqatamaj achkë rbʼanik «nchʼobʼon Cristo», rma ryä kan nchʼobʼon achiʼel nchʼobʼon Rtat (1 Cor. 2:16 y ri nota de estudio «nosotros sí tenemos la mente de Cristo»).

² Jesús xrajoʼ Jehová rkʼë rbʼanik xchʼobʼon. Ryä rtaman wä achkë nrajoʼ Dios rchë nuʼän y nrajoʼ wä nuʼän riʼ, tapeʼ rtaman wä chë kʼo chë xttäj poqän. Rma Jesús xrajoʼ chë ütz ntzʼet rma Rtat, ryä ma xyaʼ ta qʼij chë kʼo jun xqʼatö rchë chë ma ta xuʼän ri nqä chwäch Rtat.

3. ¿Achkë xtamaj qa Pedro chrij Jesús, y achkë xuʼij chkë ri cristianos chë tkibʼanaʼ? (1 Pedro 4:1).

³ Rma Pedro chqä ri nkʼaj chik apóstoles xejeʼ rkʼë Jesús, kan xkitamaj achkë rbʼanik nchʼobʼon ryä. Taq Pedro xtzʼibʼaj ri naʼäy rcarta, ryä xuʼij chkë ri cristianos chë tkitjaʼ kiqʼij rchë yechʼobʼon achiʼel nchʼobʼon Cristo (taskʼij 1 Pedro 4:1). Taq Pedro xksaj ri tzij «Titjaʼ iqʼij», ryä xksaj jun tzij ri nkiksaj ri soldados. Rkʼë ri tzij riʼ, ryä xrajoʼ xkʼüt chë ri rbʼanik nchʼobʼon Jesús, achiʼel ta jun arma kʼo qkʼë ri nqrtoʼ chkiwäch ri ma ütz ta yeqarayij chqä chkiwäch rwinaq Satanás (2 Cor. 10:3-5; Efes. 6:12).

4. ¿Achkë xtqatzʼët chpan re tjonïk reʼ?

⁴ Chpan re tjonïk reʼ xtqatzʼët achkë rbʼanik nchʼobʼon Jesús y achkë rbʼanik nqakʼän qanaʼoj chrij. Xtqatzʼët achkë ütz nqaʼän rchë 1) nqchʼobʼon achiʼel nchʼobʼon Jehová, 2) nqaqasaj qiʼ y 3) nqaquʼ na ri yeqaʼän.

QCHʼOBʼON ACHIʼEL NCHʼOBʼON JEHOVÁ

5. Tatzjoj ajän Pedro ma xchʼobʼon ta achiʼel nchʼobʼon Jehová.

⁵ Kʼo jun qʼij, Pedro xkʼüt chë rbʼanik nchʼobʼon ryä ma jnan ta rkʼë rbʼanik nchʼobʼon Jehová. Ri qʼij riʼ Jesús xuʼij chkë rapóstoles chë kʼo chë nbʼä Jerusalén, ri akuchï xtyut kimä ri kʼamöl taq bʼey judíos, y chrij riʼ xtchʼay chqä xtkamsäx (Mat. 16:21). Pedro rtaman wä chë Jesús ya riʼ ri Mesías ri xtkolö rtinamit Dios. Rkʼë jbʼaʼ rma riʼ kwest xqʼax chwäch chë Jehová xtyaʼ qʼij chë xtkamsäx Jesús (Mat. 16:16). Rma riʼ, Pedro pä ryonïl xuʼij ya reʼ che rä Jesús: «¡Ajaw, tajyowaj qa awäch! Ya riʼ majun bʼëy xtbʼanatäj ta awkʼë rït» (Mat. 16:22). Rma Pedro ma xchʼobʼon ta achiʼel nchʼobʼon Jehová, ri xchʼöbʼ ryä ma jnan ta rkʼë ri nuquʼ wä Jesús.

6. ¿Achkë rbʼanik xkʼüt Jesús chë nchʼobʼon achiʼel nchʼobʼon Jehová?

⁶ Jesús nchʼobʼon wä achiʼel nchʼobʼon Rtat. Rma riʼ xuʼij ya reʼ che rä Pedro: «¡Kabʼiyïn ke laʼ, Satanás! Rït xa yït achiʼel jun abʼäj pa nbʼey, rma ma najin ta yachʼobʼon achiʼel nchʼobʼon Dios, xa najin yachʼobʼon achiʼel yechʼobʼon ri winäq» (Mat. 16:23). Jesús rtaman wä chë, rchë xtuʼän ri nqä chwäch Jehová, ma chaq jontir ta ütz xtuʼän chwäch. Ryä rtaman wä chë xtkʼatzin xttäj poqän chqä xtkamsäx. Rma riʼ ma xkʼän ta ri naʼoj xyaʼ Pedro che rä, tapeʼ Pedro rkʼë jbʼaʼ kan yë wä ri ütz xrajoʼ che rä. Ke riʼ rbʼanik xtamaj ri apóstol riʼ chë kʼo wä chë nchʼobʼon achiʼel nchʼobʼon Jehová. ¡Ya reʼ chqä kʼo jun ütz naʼoj nukʼüt qa chqawäch röj!

7. ¿Achkë rbʼanik xkʼüt Pedro chë najin wä nutäj rqʼij rchë nchʼobʼon achiʼel nchʼobʼon Jehová? (Tatzʼetaʼ ri achbʼäl).

⁷ Taq xqʼax ri tiempo, Pedro xkʼüt chë najin wä nutäj rqʼij rchë nchʼobʼon achiʼel nchʼobʼon Jehová. Dios ya rchʼobʼon wä chik nuyaʼ qʼij chkë ri winäq ri ma ye judíos ta rchë yeʼok chpan rtinamit. Rma riʼ xuʼij che rä Pedro chë tbʼetzjon rkʼë Cornelio, ri xok jun chkë ri naʼäy taq cristianos ri ma judío ta. Ri judíos ma nkikʼwaj ta wä kiʼ kikʼë ri ma ye kiwinaq ta. Rma riʼ, nqʼax chqawäch achkë rma Pedro kwest xuʼän chwäch taq xbʼix ri samaj riʼ che rä. Ye kʼa taq xqʼax chwäch achkë nrajoʼ Jehová rchë nuʼän, ryä xjäl rbʼanik nchʼobʼon. Taq Cornelio xuʼij che rä Pedro chë ttapon rkʼë, ryä ma xkʼewaj ta xbʼä (Hech. 10:28, 29). Pedro xtzjoj rchʼaʼäl Dios che rä Cornelio chqä chkë ri ye kʼo pa rachoch, y ryeʼ xeqasäx pa yaʼ (Hech. 10:21-23, 34, 35, 44-48).

8. ¿Achkë rbʼanik nqakʼüt chë nqchʼobʼon achiʼel nchʼobʼon Jehová? (1 Pedro 3:8 chqä ri nota).

⁸ Jojun jnaʼ chrij riʼ, Pedro xyaʼ re naʼoj reʼ chkë ri cristianos: «Jnan rbʼanik kixchʼobʼon jontir» (taskʼij 1 Pedro 3:8). Rchë jontir röj ri testigos de Jehová jnan rbʼanik nqchʼobʼon, kʼo chë nqatäj qaqʼij rchë nqchʼobʼon achiʼel nchʼobʼon Jehová, y rbʼanik nchʼobʼon ryä nqïl chpan Rchʼaʼäl. Tqaquʼ rij ya reʼ. Jesús xuʼij chkë rtzeqelbʼëy chë nkʼatzin nkiyaʼ naʼäy Rqʼatbʼäl Tzij Dios pa kikʼaslemal (Mat. 6:33). Komä tqabʼanaʼ che rä chë jun qachʼalal pa congregación nrajoʼ nuksaj rkʼaslemal rchë nuʼän rsamaj Jehová. ¿Xtqaʼij komä che rä ri xuʼij Pedro che rä Jesús? Manä. Ma xtqaʼij ta ya riʼ che rä, röj xtqaʼij che rä chë kan ütz ri xchʼöbʼ nuʼän chqä chë nqajoʼ nqatoʼ.

TQAQASAJ QIʼ

9, 10. ¿Achkë rbʼanik xkʼüt Jesús chkiwäch rtzeqelbʼëy chë nkʼatzin nkiqasaj kiʼ?

⁹ Ri aqʼaʼ taq majanä tkamsäx Jesús, ryä xkʼüt chwäch Pedro chqä chkiwäch ri nkʼaj chik apóstoles achkë rbʼanik nkiqasaj kiʼ. Jesús rbʼin wä qa chik che rä Pedro chqä che rä Juan chë tkibʼanaʼ rbʼanik jontir rchë ryä chqä rtzeqelbʼëy jnan yewaʼ. Rkʼë jbʼaʼ ryeʼ xkikanuj jun palangana chqä jojun toallas rchë nkiyaʼ chpan ri jay akuchï xkejeʼ wä, rchë ke riʼ xtchʼaj chqä xtsuʼüx kaqän ri xkeʼapon. ¿Ye kʼa achkë xtbʼanö ri samaj riʼ?

¹⁰ Re samaj reʼ yë wä jun winäq ri xmïl pa samaj rkʼë jun chik nbʼanö rchë. Ye kʼa ri aqʼaʼ riʼ, yë Jesús xchʼajö kaqän rapóstoles. ¡Kantzij na wä chë ri apóstoles kan ma nkinmaj ta wä taq xkitzʼët chë Jesús xresaj ri tzyäq kʼo chrij rtzyaq, xxïm jun toalla xeʼ rpan, xyaʼ yaʼ chpan ri palangana y xchʼäj kaqän! (Juan 13:4, 5). ¿Jaruʼ komä tiempo xkʼwaj chwäch Jesús xuʼän riʼ? Ryä xchʼäj kaqän ri 12 rapóstoles, yajün Judas, ri jbʼaʼ chrij riʼ xkʼayij Jesús. ¡Kantzij na wä chë Jesús kan xqasaj riʼ! Chrij riʼ, ryä xuʼij ya reʼ chkë: «¿Xqʼax chiwäch ri xinbʼän iwkʼë? Rïx niʼij ‹Tijonel› chqä ‹Ajaw› chwä, y kantzij ri niʼij rma kan ke riʼ wä. Rma riʼ, we rïn yïn Ajaw chqä Tijonel, ye kʼa xinchʼäj iwaqän, rïx chqä tichʼajalaʼ iwaqän chiwäch» (Juan 13:12-14).

11. ¿Achkë rbʼanik xkʼüt Pedro chë xtamaj xqasaj riʼ? (1 Pedro 5:5; tatzʼetaʼ chqä ri achbʼäl).

¹¹ Pedro xtamaj chrij rbʼanik xqasaj riʼ Jesús. Taq Jesús ya kʼo chik chkaj, Pedro xknaj (xqʼomaj) jun achï ri kan pa rlaxik ma nkowin ta wä nbʼiyïn (Hech. 1:8, 9; 3:2, 6-8). Ri xuʼän Pedro kan ye kʼïy winäq xetzʼetö, rma riʼ xejelun pä rkʼë (Hech. 3:11). ¿Achkë xuʼän ryä? Tnatäj chqë chë chpan ri tiempo riʼ, ri winäq kan kʼo wä rqʼij chkiwäch nyaʼöx kiqʼij kimä nkʼaj chik. ¿Xrajoʼ komä Pedro xyaʼöx rqʼij rma ri xuʼän? Manä, ryä xqasaj riʼ chqä xuʼän chë yë Jehová chqä Jesús xyaʼöx kiqʼij. Pedro xuʼij ya reʼ chrij Jesús: «Rma rbʼiʼ ryä chqä rma qakʼuqbʼan qakʼuʼx chrij rbʼiʼ, xkʼachojsäx re achï reʼ ri najin nitzʼët chqä itaman rwäch» (Hech. 3:12-16). Jun tiempo chrij riʼ, Pedro xuʼij chkë ri cristianos chë nkʼatzin nkiqasaj kiʼ. Ri tzij xerksaj rkʼë jbʼaʼ nkinataj chqë taq Jesús xxïm jun toalla xeʼ rpan y xchʼäj kaqän rapóstoles (taskʼij 1 Pedro 5:5 chqä ri rkaʼn nota pa kaxlän).

12. Achiʼel xuʼän Pedro, ¿achkë ütz nqaʼän rchë nqaqasaj qiʼ?

¹² Achiʼel xuʼän Pedro, röj chqä nqkowin nqatäj qaqʼij rchë nqaqasaj qiʼ. Ri xtqtoʼö rchë xtqkowin xtqaʼän riʼ ya riʼ nnatäj chqë chë nkʼatzin kan pa qan naläx wä nqaqasaj qiʼ, y ma xa xuʼ ta nqakʼüt riʼ rkʼë ri yeqaʼij. Ya riʼ ri naʼoj nrajoʼ nukʼüt ri tzij ri xksäx chpan 1 Pedro 5:5 ri xbʼan traducir «ma tinaʼ ta iwiʼ». Röj yeqatoʼ nkʼaj chik rma nqajoʼ Jehová chqä rma yeqajoʼ ryeʼ, ma rma ta chë nqajoʼ nyaʼöx qaqʼij. Si röj kan kiʼ qakʼuʼx nqayaʼ rqʼij Jehová chqä yeqatoʼ qachʼalal y ma nqayoʼej ta na chë nkʼaj chik yojkitzʼët taq nqaʼän riʼ, xtqakʼüt chë najin nqaqasaj qiʼ (Mat. 6:1-4).

TQAQUʼ NA RI YEQAʼÄN

13. ¿Achkë rbʼanik nqakʼüt chë nqaquʼ na ri yeqaʼän?

¹³ ¿Achkë rbʼanik nqakʼüt chë röj kan nqaquʼ na ri yeqaʼän? (1 Ped. 4:7). Nqakʼüt riʼ taq, ri achkë nqachaʼ nqaʼän, nukʼüt chë nqchʼobʼon achiʼel nchʼobʼon Jehová. Chqä taq ma nqamestaj ta chë majun ta chik jun ri kʼo más rqʼij chwäch ri nq·ok ramigos Jehová. We röj nqaquʼ na ri yeqaʼän, ya riʼ xtqrtoʼ rchë kan pa rbʼeyal xtqatzʼët qa qiʼ y ma xtqaquʼ ta chë kan jontir qataman. Chqä, chaq taqïl xtqchʼö rkʼë Jehová y xtqaʼij che rä chë tkʼutuʼ chqawäch achkë nkʼatzin nqaʼän.a

14. Tatzjoj ajän Pedro ma xkʼutuj ta rtoʼik che rä Jehová.

¹⁴ Ri aqʼaʼ taq majanä tkamsäx Jesús, ryä xuʼij ya reʼ chkë rtzeqelbʼëy: «Re aqʼaʼ reʼ, jontir rïx xkixsach xa wmä rïn». Pedro kan chanin xuʼij ya reʼ: «Tapeʼ jontir ryeʼ xkesach xa awmä rït, ¡rïn majun bʼëy xkisach ta!». Ri aqʼaʼ riʼ Jesús xyaʼ re naʼoj reʼ chkë jojun rtzeqelbʼëy: «Ma kixwär ta chqä chaq taqïl kixchʼö rkʼë Dios» (Mat. 26:31, 33, 41). Xa ta Pedro xsmajij ri naʼoj riʼ, rkʼë jbʼaʼ ma ta xxiʼij riʼ xuʼij chë ryä jun chkë rtzeqelbʼëy Jesús. Ye kʼa rma ma xsmajij ta ri naʼoj riʼ, xa xuʼij chë ma rtaman ta rwäch Jesús. ¡Kan kowan poqän xnaʼ ran rma ri xuʼän! (Mat. 26:69-75).

15. Taq xa jbʼaʼ wä chik nrajoʼ rchë nkamsäx, ¿achkë xtoʼö rchë Jesús rchë xquʼ na ri xeruʼän?

¹⁵ Jesús ronojel mul xkʼutuj rtoʼik che rä Jehová. Tapeʼ majun ta wä mak chrij, taq xa jbʼaʼ wä chik nrajoʼ rchë nkamsäx, ryä kan kʼïy mul xchʼö rkʼë Rtat. Rma xuʼän riʼ, xjeʼ rchqʼaʼ rchë xuʼän ri nqä chwäch Jehová (Mat. 26:39, 42, 44; Juan 18:4, 5). Pedro xtzʼët taq Jesús chaq taqïl xchʼö rkʼë Dios, y kantzij na wä chë ya riʼ majun bʼëy xmestaj ta ryä.

16. ¿Achkë rbʼanik xkʼüt Pedro chë xtamaj nuquʼ na ri yeruʼän? (1 Pedro 4:7).

¹⁶ Taq xqʼax ri tiempo, Pedro xtamaj chë nkʼatzin nukʼutuj rtoʼik che rä Jehová. Taq Jesús xkʼasöx yän pä chkikojöl ri kamnaqiʼ, ryä xuʼij che rä Pedro chqä chkë nkʼaj chik rapóstoles chë Dios xtyaʼ pä ri loqʼoläj rchqʼaʼ chkë rchë xkekowin xtkitzjoj rchʼaʼäl. Ye kʼa xuʼij chkë chë loman nbʼanatäj riʼ, kejeʼ qa Jerusalén (Luc. 24:49; Hech. 1:4, 5). ¿Achkë xuʼän Pedro taq kʼo wä Jerusalén? Le Biblia nuʼij chë ryä chqä nkʼaj chik cristianos yechʼö wä rkʼë Jehová (Hech. 1:13, 14). Chrij riʼ, taq Pedro xtzʼibʼaj ri naʼäy rcarta, ryä xuʼij chkë ri cristianos chë nkʼatzin nkiquʼ na ri yekiʼän chqä chë nkʼatzin yechʼö rkʼë Jehová rchë nkikʼutuj kitoʼik che rä (taskʼij 1 Pedro 4:7). Pedro xtamaj nukʼutuj rtoʼik che rä Jehová y xok jun columna pa congregación (Gál. 2:9).

17. Tapeʼ xa bʼa achkë na nqkowin nqaʼän, ¿achkë nkʼatzin nqaʼän ronojel mul? (Tatzʼetaʼ chqä ri achbʼäl).

¹⁷ Rchë röj ronojel mul nqaquʼ na ri yeqaʼän, chaq taqïl nkʼatzin nqchʼö rkʼë Jehová. Qataman chë ronojel mul nkʼatzin nqakʼutuj qatoʼik che rä, yajün taq kʼo yeqaʼän ri ma kwest ta. Ye kʼa kan más na chik nqakʼutuj qatoʼik che rä taq kʼo nqachaʼ nqaʼän ri kan kʼo rqʼij, rma qayaʼon chwäch qan chë Jehová rtaman achkë riʼ ri más ütz chqë.

18. Achiʼel xuʼän Pedro, ¿achkë nqkowin nqaʼän röj?

¹⁸ Kan kowan nqtyoxin rma röj nqkowin nqakʼüt ri naʼoj ri ye kʼo rkʼë Jehová, rma ryä kan ke riʼ rbʼanik xuʼän qa chqë (Gén. 1:26). Qataman chë ma nqkowin ta kan tzʼaqät rbʼanik nqakʼän qanaʼoj chrij ryä (Is. 55:9). Ye kʼa achiʼel xuʼän Pedro, röj chqä nqkowin nqchʼobʼon achiʼel nchʼobʼon Jehová, nqaqasaj qiʼ chqä nqaquʼ na ri yeqaʼän.