Achiʼel xuʼän Pedro, ma qkos ta

1. ¿Achkë xuʼän Pedro taq xtzʼët chë kan kowan kʼïy kär xkichäp?

PEDRO chöj jun aqʼaʼ samajnäq chik y majun ta jun kär ruchapon. Ye kʼa, ma ruyoʼen ta chë Jesús nuʼij reʼ che rä: «Joʼ kʼa akuchï kʼo wä más nüm rupan ri yaʼ rchë nikʼäq qa iyaʼl chpan» (Luc. 5:4). Tapeʼ Pedro ma kan ta nunmaj wä chë kʼo kär xtkichäp, ryä xuʼän ri xuʼij Jesús che rä. Ryeʼ kan kʼïy kär xkichäp, hasta ri kiyaʼl xtʼubʼtʼäj. Taq Pedro chqä rachiʼil xkitzʼët ri milagro ri xbʼanatäj kikʼë, ryeʼ «kan kowan xel kikʼuʼx». Pedro xuʼij: «Ajaw, ma kajelun ta pä wkʼë rïn, rma rïn xa yïn jun achï ajmak» (Luc. 5:6-9). Rkʼë jbʼaʼ ryä xnaʼ chë ma taqäl ta chrij chë Jesús njelun pä rkʼë.

2. ¿Achkë rubʼanik nqrtoʼ ri nqanukʼuj rij ri xbʼanatäj rkʼë Pedro?

² Y kantzij wä, Pedro «jun achï ajmak». Le Biblia nuʼij chë Pedro kʼo ma ütz ta xeruʼij chqä ri xeruʼän. ¿Ke riʼ chqä nbʼanatäj awkʼë rït? ¿Kʼo chik tiempo atjon pä aqʼij rchë najäl jun naʼoj kʼo awkʼë ri ma ütz ta? We ke riʼ, ma kakos ta. Ri xbʼanatäj rkʼë Pedro rkʼë jbʼaʼ kowan xkaturtoʼ. Taquʼ rij reʼ: Dios xkowin ta xuʼän chë ma ta xtzʼibʼäx qa chpan Ruchʼaʼäl jontir ri ma ütz ta xeruʼän re apóstol reʼ, ye kʼa xyaʼ qʼij chë xetzʼibʼäx qa chpan rchë röj kʼo nqatamaj qa chrij (2 Tim. 3:16, 17). Taq nqanukʼuj rij ri xeruʼän Pedro, jun achï ri kʼo akuchï xsach wä chqä xnaʼ ri nqanaʼ röj, nqatzʼët chë Jehová ma nuyoʼej ta chë röj kan majun akuchï nqsach wä. Ryä nrajoʼ chë röj nqatäj qaqʼij tapeʼ xa yoj ajmakiʼ.

3. ¿Achkë rma nkʼatzin ma nqkos ta?

³ ¿Achkë rma nkʼatzin ma nqkos ta? Rma, taq röj ma nqayaʼ ta qa rubʼanik jun ri najin nqaʼän, taq nqʼax ri tiempo más ütz nqaʼän che rä. Tqayaʼ jun tzʼetbʼäl. Jun winäq ri nrajoʼ nuqʼojomaj guitarra rkʼë jbʼaʼ kan kʼïy junaʼ xtkʼwaj chwäch rchë xtkowin xtuʼän riʼ. Chpan ri tiempo riʼ, rkʼë jbʼaʼ kʼo akuchï xtsach wä y ma ütz ta xtuʼän che rä. Ye kʼa we ma xtyaʼ ta qa rubʼanik, más ütz xttel chwäch. Y, tapeʼ kan ryä chik xtkʼutü chkiwäch ri nkʼaj chik achkë rubʼanik nkiqʼojomaj guitarra, rkʼë jbʼaʼ kʼa kʼo na akuchï xtsach wä, ye kʼa ma rma ta riʼ nuyaʼ qa rubʼanik. Ke riʼ chqä röj, tapeʼ nqaquʼ chë xqayaʼ yän qa jun bʼanobʼäl ri ma ütz ta, rkʼë jbʼaʼ kʼa xtqqä na chik jmul chpan, ye kʼa nqatäj qaqʼij rchë ma nqaʼän ta chik. Jontir kʼo nqaʼij o kʼo nqaʼän ri ma ütz ta, ye kʼa we röj ma nqkos ta, Jehová xtqrtoʼ rchë ma xtqaʼän ta chik riʼ (1 Ped. 5:10). Tqatzʼetaʼ ri xbʼanatäj rkʼë Pedro. Ryä xpoqonäx ruwäch rma Jesús. Ri nqatamaj riʼ nqrtoʼ röj rchë ma nqayaʼ ta qa ruyaʼik ruqʼij Jehová.

RI XERUQʼAXAJ PEDRO CHQÄ RI UTZIL XERÏL

4. ¿Achkë xquʼ Pedro chrij qa ryä, y achkë rubʼanik xkʼuqbʼäx rukʼuʼx rma Jesús? (Lucas 5:5-10).

⁴ Le Biblia ma nuʼij ta achkë rma Pedro xuʼij chë ryä «jun achï ajmak» nixta achkë mak najin wä nuquʼ taq xuʼij riʼ (taskʼij ruwäch Lucas 5:5-10). Rkʼë jbʼaʼ kʼo jojun ma ütz ta xeruʼän. Jesús xtzʼët chë Pedro ruxiʼin wä riʼ, rkʼë jbʼaʼ rma nunaʼ chë majun ta ruqʼij. Ye kʼa retaman wä chqä chë Pedro xttok jun ütz rusamajel Dios. Rma riʼ xuʼij reʼ che rä: «Ma taxiʼij ta chik awiʼ». Pedro kan xapon pa ran taq xtzʼët chë Jesús rukʼuqbʼan rukʼuʼx chrij. Chrij riʼ, ryä chqä Andrés, ri ruchʼalal, xkiyaʼ qa kisamaj rchë xeʼok rutzeqelbʼëy ri Mesías. Rma ryeʼ xkiʼän riʼ, kan kʼïy utzil xkïl (Mar. 1:16-18).

5. ¿Achkë utzil xrïl Pedro rma ma xyaʼ ta qʼij chë ri nunaʼ xchʼakon chrij y rma xuʼän ri xuʼij Jesús che rä?

⁵ Pedro kan kʼïy xeruqʼaxaj rma xok rutzeqelbʼëy Jesús. Ryä xtzʼët taq Jesús xeruknaj ri yawaʼiʼ, taq xresaj demonios chkij ri winäq chqä taq xerukʼasoj pä ri kamnaqiʼ (Mat. 8:14-17; Mar. 5:37, 41, 42).b Chqä xtzʼët jun visión chrij ri qʼij taq Jesús xttok Qʼatöy Tzij chpan Ruqʼatbʼäl Tzij Dios. Ri xtzʼët ri qʼij riʼ majun bʼëy xmestaj ta (Mar. 9:1-8; 2 Ped. 1:16-18). Ma ta xok rutzeqelbʼëy Jesús ma ta xtzʼët jontir riʼ. ¡Kantzij na wä chë Pedro kan kiʼ rukʼuʼx xuʼän rma ma xyaʼ ta qʼij chë ri nunaʼ xchʼakon chrij! Xa ta ryä xuʼän riʼ, ma ta xrïl jontir ri utzil ri xyaʼöx pa ruwiʼ.

6. ¿Kan chanin komä xyaʼ qa Pedro ri ma ütz ta taq naʼoj ye kʼo rkʼë?

⁶ Tapeʼ Pedro kan kʼïy xerutzʼët chqä xerukʼoxaj, ryä xkʼatzin xtäj ruqʼij rchë xjäl runaʼoj. Tqatzʼetaʼ jojun tzʼetbʼäl. Taq Jesús xuʼij chë xtkʼatzin xttäj poqän chqä xtkäm rchë xketzʼaqät ri profecías, Pedro xchapon che rä (Mar. 8:31-33). Jojun chik mul, ryä chqä ri nkʼaj chik apóstoles xkichäp rubʼixik achkë kʼo más ruqʼij chkiwäch (Mar. 9:33, 34). Ri rukʼisbʼäl aqʼaʼ xjeʼ Jesús kikʼë rutzeqelbʼëy, kʼo jun xbʼanatäj ri xuʼän chë Pedro xkatäj ruyowal y xresaj ruxkïn jun achï (Juan 18:10). Y chpan qa ri aqʼaʼ riʼ, Pedro xxiʼij riʼ y oxiʼ mul xuʼij chë ma retaman ta ruwäch Jesús (Mar. 14:66-72). Pa rukʼisbʼäl, ryä xkraj oqʼej rma ri xuʼän (Mat. 26:75).

7. Taq xkʼasöx yän pä chkikojöl ri kamnaqiʼ, ¿achkë xyaʼ qʼij Jesús che rä Pedro rchë nuʼän?

⁷ Jesús majun bʼëy xyaʼ ta qa Pedro, ri kan kowan wä najin nbʼison. Taq xkʼasöx yän pä chkikojöl ri kamnaqiʼ, ryä xyaʼ qʼij che rä Pedro rchë xkʼüt chwäch chë kowan nrajoʼ. Jesús xuʼij che rä chë keruchajij rusamajelaʼ (Juan 21:15-17). Y Pedro kan xel rukʼuʼx rma ri xbʼix che rä. Rma riʼ kʼo wä Jerusalén ri qʼij rchë Pentecostés chqä xok jun chkë ri naʼäy taq apóstoles ri xyaʼöx pä ri loqʼoläj ruchqʼaʼ Dios pa kiwiʼ.

8. ¿Achkë ma ütz ta xuʼän Pedro taq kʼo wä Antioquía?

⁸ Tapeʼ Pedro ya xchaʼöx yän rchë nbʼä chkaj, ryä kʼa xkʼatzin na xtäj ruqʼij rchë xjäl runaʼoj. Chpan ri junaʼ 36, ryä xtzʼët achkë rubʼanik Cornelio, jun achï ri ma judío ta, xyaʼöx pä ri loqʼoläj ruchqʼaʼ Dios pa ruwiʼ. Rkʼë ya riʼ xqʼalajin chë «Dios ma yeruchaʼ ta ri winäq» chqä chë ri winäq ri ma ye judíos ta xkekowin xkeʼok chpan ri congregación (Hech. 10:34, 44, 45). Chpan ri tiempo riʼ, Pedro majun ta wä rubʼanon chwäch junan nwaʼ kikʼë ri ma ye judíos ta (Gál. 2:12). Ye kʼa, ye kʼo wä jojun cristianos nkiquʼ chë ri judíos chqä ri ma ye judíos ta ma ütz ta junan yewaʼ. Taq jojun chkë ryeʼ xeʼapon Antioquía, Pedro ma xwaʼ ta chik kikʼë ri ma ye judíos ta, rkʼë jbʼaʼ rma xquʼ chë ri cristianos riʼ xtpë kiyowal che rä. Taq ri apóstol Pablo xtzʼët ri xuʼän Pedro, kan chkiwäch jontir xchapon che rä (Gál. 2:13, 14). Tapeʼ ke riʼ, Pedro ma xkos ta. Ryä ma xyaʼ ta qa ruyaʼik ruqʼij Jehová. ¿Achkë xtoʼö rchë?

¿ACHKË XTOʼÖ RCHË PEDRO RCHË MA XKOS TA?

9. Rkʼë ri nuʼij chpan Juan 6:68, 69, ¿achkë rubʼanik xkʼüt Pedro chë majun bʼëy xyaʼ ta qa Jesús?

⁹ Pedro ma xyaʼ ta qʼij chë kʼo ta jun xbʼanö che rä chë xyaʼ qa Jesús. Jun tzʼetbʼäl. Kʼo jun qʼij, Jesús kʼo jun xuʼij chkë rutzeqelbʼëy ri ma xqʼax ta chkiwäch (taskʼij ruwäch Juan 6:68, 69). Ye kʼïy xkiyaʼ qa Jesús y ma xkiyoʼej ta na chë ryä nuqʼalajsaj ri naʼoj riʼ chkiwäch nixta xkikʼutuj che rä. Ye kʼa Pedro ma ke riʼ ta xuʼän. Ryä xuʼij reʼ chkiwäch jontir: «Xa xuʼ rït yatzjü ri kʼaslemal ri majun bʼëy xtkʼis ta».

10. ¿Achkë rubʼanik xkʼüt Jesús chë rukʼuqbʼan rukʼuʼx chrij Pedro? (Tatzʼetaʼ chqä ri achbʼäl).

¹⁰ Jesús majun bʼëy xyaʼ ta qa Pedro. Ri rukʼisbʼäl aqʼaʼ xjeʼ kikʼë rutzeqelbʼëy, ryä retaman wä chik chë Pedro chqä ri nkʼaj chik rutzeqelbʼëy xa xtkiyaʼ qa. Tapeʼ ke riʼ, ryä xuʼij che rä Pedro chë rukʼuqbʼan rukʼuʼx chrij chqä chë junan chik jmul xtuʼän ruwäch rkʼë (Luc. 22:31, 32). Jesús retaman wä chë ryä nrajoʼ nuʼän ri ütz, ye kʼa ri ruchʼakul «xa majun ruchqʼaʼ ta» (Mar. 14:38). Rma riʼ, yajün taq Pedro xuʼij chë ma retaman ta ruwäch, Jesús kʼa xkʼuqbʼaʼ na rukʼuʼx chrij. Taq xkʼasöx yän pä chkikojöl ri kamnaqiʼ, ryä xkʼüt riʼ chwäch Pedro, rkʼë jbʼaʼ taq ruyonïl kʼo (Mar. 16:7; Luc. 24:34; 1 Cor. 15:5). Kantzij na wä chë ya reʼ kan kowan xtoʼ re apóstol reʼ rchë ma xbʼison ta chik.

11. ¿Achkë rubʼanik xkʼüt Jesús chwäch Pedro chë Jehová xtchajin rchë?

¹¹ Jesús xuʼij che rä Pedro chë Jehová xtchajin rchë. Taq xkʼasöx yän pä rma Dios, Jesús xuʼän chik jun milagro rkʼë Pedro chqä ri nkʼaj chik apóstoles; ryä xuʼän chë kan kʼïy kär xekichäp (Juan 21:4-6). Kantzij na wä chë re milagro reʼ xkʼüt chwäch Pedro chë Jehová xtyaʼ jontir ri xtkʼatzin che rä. Rkʼë jbʼaʼ xnatäj che rä taq Jesús xuʼij chë Jehová yeruchajij ri nkiyaʼ naʼäy ri Ruqʼatbʼäl Tzij ryä pa kikʼaslemal (Mat. 6:33). Rma Pedro retaman reʼ, xyaʼ ran chrij rutzjoxik ruchʼaʼäl Dios y ma chrij ta rusamaj. Rma riʼ, chpan ri Pentecostés rchë ri junaʼ 33 ma xxiʼij ta riʼ xtzjoj chrij Jesús chkë ri winäq. Rma xuʼän riʼ, kan ye kʼïy xeʼok rutzeqelbʼëy Jesús (Hech. 2:14, 37-41). Jbʼaʼ chrij riʼ xerutoʼ chqä ye kʼïy samaritanos chqä ri ma ye judíos ta rchë xeʼok chqä rutzeqelbʼëy Cristo (Hech. 8:14-17; 10:44-48). Kan nqʼalajin chë Pedro xksäx rma Jehová rchë xerukʼäm pä jalajöj kiwäch winäq chpan ri congregación.

RI NQATAMAJ QA RÖJ CHRIJ PEDRO

12. ¿Achkë rubʼanik nqrtoʼ ri xbʼanatäj rkʼë Pedro we qatjon pä qaqʼij rchë nqayaʼ qa jun naʼoj ri ma ütz ta kʼo qkʼë?

¹² Jehová chqä nkowin nqrtoʼ röj rchë ma nqkos ta. Ye kʼa kʼo mul ya reʼ kan kʼayewal nuʼän chqawäch, y más taq kan kʼïy chik tiempo qatjon pä qaqʼij rchë nqayaʼ qa jun naʼoj ri ma ütz ta kʼo qkʼë. Y rkʼë jbʼaʼ nqanaʼ chë ri kʼayewal najin nqaqʼaxaj röj más nüm chwäch ri xqʼaxaj Pedro. Ye kʼa Jehová xtyaʼ qachqʼaʼ rchë ma xtqkos ta (Sal. 94:17-19). Tqatzʼetaʼ ri xbʼanatäj rkʼë jun qachʼalal ri kan kʼïy junaʼ xok homosexual taq majanä wä ttamaj ruwäch Jehová. Tapeʼ xyaʼ qa ri jun tzʼil kʼaslemal riʼ, jantäq yepë wä tzʼil taq raynïk pa ran. ¿Achkë xttoʼö ryä rchë ma xkos ta? Ryä nuʼij: «Jehová nuyaʼ qachqʼaʼ. Rkʼë rutoʼik ri loqʼoläj ruchqʼaʼ ryä [...], rïn ntzʼeton pä chë yikowin majun bʼëy nyaʼ ta qa ruyaʼik ruqʼij». Chqä nuʼij: «Jehová ruyaʼon qʼij chwä rchë nyaʼ ruqʼij […], y tapeʼ xa kʼo qa mak chwij, ryä ruyaʼon pä wuchqʼaʼ».

13. ¿Achkë rubʼanik nqakʼän qanaʼoj chrij Pedro? (Hechos 4:13, 29, 31; tatzʼetaʼ chqä ri achbʼäl).

¹³ Achiʼel xqatzʼët, Pedro ma xa xuʼ ta jmul xxiʼij riʼ chkiwäch ri winäq. Ye kʼa xkʼutuj rutoʼik che rä Jehová y ryä xtoʼ pä rchë ma xxiʼij ta chik riʼ (taskʼij ruwäch Hechos 4:13, 29, 31). Röj chqä nqkowin nqaʼän riʼ. Tqatzʼetaʼ ri xbʼanatäj rkʼë Horst, jun kʼajol Testigo ri xjeʼ pa Alemania nazi. Ryä kan kʼïy mul xuʼij «¡Heil, Hitler!» taq kʼo wä pan escuela rma ri nkʼaj chik xkitäj kiqʼij chrij rchë nuʼij riʼ. Ri ruteʼ rutataʼ ma xechapon ta che rä, pa rukʼexel riʼ, ryeʼ junan xechʼö rkʼë Jehová y xkiʼij che rä chë ttoʼ pä rchë ma nxiʼij ta riʼ. Rma Horst xtoʼöx rma ruteʼ rutataʼ chqä xkʼutuj rutoʼik che rä Jehová, taq xqʼax ri tiempo ryä ma xxiʼij ta chik riʼ chkiwäch ri nkʼaj chik. Ryä nuʼij: «Jehová majun bʼëy xiruyaʼ ta qa».c

14. ¿Achkë ütz nkiʼän ri ukʼwäy taq bʼey rchë nkikʼuqbʼaʼ kikʼuʼx ri qachʼalal ri najin yebʼison?

¹⁴ Jehová chqä Jesús majun bʼëy xkojkiyaʼ ta qa röj. Taq Pedro xuʼij chë ma retaman ta ruwäch Jesús, kʼo jun ri xkʼatzin xchaʼ xuʼän: ntok na rutzeqelbʼëy Jesús o nuyaʼ qa. Jesús xuʼij che rä Jehová chë ttoʼ pä Pedro rchë ma nkʼis ta qa rukʼuqbʼäl kʼuʼx. Chrij riʼ ryä xuʼij che rä Pedro chë xchʼö yän rkʼë Jehová pa ruwiʼ chqä chë retaman chë chwäch apü xtkowin xtkʼuqbʼaʼ kikʼuʼx ri cristianos (Luc. 22:31, 32). ¡Kantzij na wä chë Pedro kan jaʼäl xnaʼ taq xquʼ rij ri xuʼij Jesús che rä! Röj chqä kʼo nkʼatzin nqachaʼ nqaʼän pa qakʼaslemal. Taq nkʼatzin nqaʼän riʼ, Jehová rkʼë jbʼaʼ xkeruksaj ri ukʼwäy taq bʼey rchë xtkikʼuqbʼaʼ qakʼuʼx; ke riʼ majun bʼëy xtqayaʼ ta qa ryä (Efes. 4:8, 11). Paul, ri kan kʼïy chik junaʼ oknäq pä ukʼwäy bʼey, nutäj ruqʼij rchë nukʼuqbʼaʼ kikʼuʼx ri nkʼaj chik. Taq nutzʼët jun qachʼalal ri jbʼaʼ ma nkanaj qa, ryä nuʼij che rä chë tquʼ achkë rubʼanik xskʼïx pä rma Jehová chpan rutinamit. Chqä nuʼij che rä chë Jehová majun bʼëy xtyaʼ ta qa rma kowan nrajoʼ. Re ukʼwäy bʼey reʼ rutzʼeton chë, rkʼë rutoʼik Jehová, kʼïy chkë ri qachʼalal ri ke riʼ kinaʼon ma ye kanajnäq ta qa.

15. ¿Achkë rubʼanik nukʼüt ri xbʼanatäj rkʼë Pedro chqä Horst chë ri nuʼij Mateo 6:33 kan nbʼanatäj wä?

¹⁵ Qatzʼeton pä chë Jehová xyaʼ che rä Pedro chqä chkë ri nkʼaj chik apóstoles ri xkʼatzin chkë. Ke riʼ chqä xtuʼän qkʼë röj we nqayaʼ naʼäy rutzjoxik Ruchʼaʼäl ryä pa qakʼaslemal (Mat. 6:33). Chrij qa ri Segunda Guerra Mundial, Horst, ri xqatzjoj qa chpan ri peraj 13, xyaʼ chwäch ntok precursor. Ye kʼa majun ta wä más rurajil chqä nuquʼ wä we xtkowin xttzüq riʼ we xtksaj rukʼaslemal rchë xtuʼän rusamaj Jehová. ¿Achkë xuʼän ryä? Taq xapon ri ukʼwäy bʼey rchë circuito chpan ru-congregación, ryä ronojel qʼij xel chutzjoxik le Biblia. Taq xkʼis ri semana riʼ, ri ukʼwäy bʼey rchë circuito xyaʼ jun sobre che rä ri kʼo päq chpan. Ryä ma retaman ta wä achkë xtaqö pä che rä. Ye kʼa rkʼë ri päq riʼ ryä kan kʼïy ikʼ xtkowin wä xttok precursor. Ri spanïk riʼ xkʼüt chwäch Horst chë yë Jehová xtchajin rchë, rma riʼ kan chpan qa ri qʼij riʼ xyaʼ naʼäy Ruqʼatbʼäl Tzij Dios chpan rukʼaslemal (Mal. 3:10).

16. ¿Achkë rma ütz nqanukʼuj rij ri xuʼän Pedro chqä ri xerutzʼibʼaj qa ryä chkipan ri ruwuj?

¹⁶ ¡Kantzij na wä chë Pedro kan kiʼ rukʼuʼx xuʼän rma Jesús ma xnmaj ta rutzij taq ryä xuʼij reʼ che rä: «ma kajelun ta pä wkʼë»! Jesús xtjoj Pedro rchë xok jun ütz apóstol chqä jun ütz tzʼetbʼäl chkiwäch ri cristianos. Ri rubʼanik xtjöx ryä kʼo kʼïy naʼoj nukʼüt qa chqawäch röj. Pedro xtzjoj jojun chkë ri naʼoj riʼ chkipan ri kaʼiʼ ruwuj ri xtäq chkë ri congregaciones pa naʼäy siglo. Chpan ri jun chik tjonïk xtqatzʼët jojun chkë ri naʼoj ri kʼo más kejqalen ri xerutzʼibʼaj qa ryä chkipan ruwuj y achkë rubʼanik yeqasmajij pa qakʼaslemal.